„Črn dan za Slovenke in Slovence v Italiji“
Predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Bandelj je za Slovensko tiskovno agencijo (STA) poudaril, da je to „črn dan za slovensko narodno skupnost v Italiji“, saj z zmanjšanjem števila članov parlamenta s skoraj tisoč na 600 tudi narodna skupnost „izgublja možnost izvolitve“ v oba domova parlamenta, čeprav ji zaščitni zakon zagotavlja olajšan vstop v poslansko zbornico in senat. Meni, da je sedaj ključna vloga Slovenije, da v bilateralnih pogajanjih z Italijo doseže zagotovitev predstavništva slovenske manjšine v obeh domovih parlamenta v Rimu v okviru nove volilne zakonodaje v Italiji.
Bandelj, ki se je v sredp v Ljubljani udeležil seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, je dodal, da je tudi v pogovoru z zunanjim ministrom Mirom Cerarjem izpostavil, da je omenjeno „prvo nujno delo“ matične države. Govorila sta tudi načrtovanih obiskih Cerarja pri italijanskem kolegu Luigiju Di Maiu, do katerega naj bi prišlo kmalu, in predsedniku deželnega odbora FJK Massimilianu Fedrigi. Priložnost za slednje bo 22. oktobra, ko bo potekalo srečanje med predstavniki FJK in Slovenije, je dodal.
Rojc: „Vse manj možnosti za slovenskega predstavnika“
Edina predstavnica slovenske narodne skupnosti v italijanskem parlamentu, senatorka iz vrst Demokratske stranke Tatjana Rojc je za STA izpostavila, da so razmere zelo zaskrbljujoče. „Zdaj gre zares, saj predstavlja ustavna reforma velik mejni kamen v dojemanju predstavništva, ne samo Slovencev, ampak teritorija nasploh“. Za FJK namreč pomeni, da se bo število predstavnikov dežele v spodnjem domu parlamenta v Rimu zmanjšalo s sedanjih 13 na osem, v senatu pa s sedem na štiri. To pomeni, „da bo vse manj možnosti, da bi stranke, ki bodo predlagale kandidatne liste že od naslednjih volitev dobile prostor za podporo slovenskega kandidata kot predstavnika slovenske narodne skupnosti“.
Izpostavila je pomen prizadevanj za zagotovitev slovenskega predstavnika v okviru novega volilnega zakona. Kot je povedala, je Demokratska stranka v torek z ostalimi vladnimi strankami (Gibanje pet zvezd, Svobodni in enakopravni) dosegla podpis dokumenta, v katerem se je vladna večina zavezala, da bo ustavno reformo podprla z novim volilnim zakonom. Ta dokument vsebuje tudi predstavništvo narodnih manjšin, ob slovenski še frankofonske in nemške. Poudarila je, da je z ustavno reformo slovenska narodna skupnost „najbolj na prepihu“, saj ima FJK zelo zmanjšano število predstavnikov.
Pri volilnem zakonu je treba zelo vztrajati – pri tem ima popolno podporo Demokratske stranke – pri oblikovanju formule, kako udejanjiti 26. člen zaščitnega zakona za Slovence v Italiji, ki določa, da je italijanska država dolžna olajšati zastopstvo Slovencev v italijanskem parlamentu. Predvideva namreč, da volilni zakoni za volitve senata in poslanske zbornice vsebujejo določila, ki olajšajo izvolitev kandidatov, ki pripadajo slovenski manjšini.
Veljala naj bi recipročnost s Slovenijo
Naslanjajo se tudi na 6. člen ustave, ki zagotavlja zaščito manjšin v Italiji in mednarodne pogodbe glede te zaščite. Nimajo pa zagotovljenega ali vsaj olajšanega predstavništva v parlamentu na podlagi zakonodaje, je poudarila. Njihova želja bi bila, da bi veljala recipročnost s Slovenijo, tako da bi imeli tako kot italijanska narodna skupnost v Sloveniji zagotovljenega predstavnika v parlamentu, vendar italijanska zakonodaja tega ne predvideva. Zato bo treba oblikovati formulo, po kateri bo slovenska manjšina „zares lahko, seveda z lastno odgovornostjo, računala, da bo lahko imela svojega predstavnika v Rimu tudi v prihodnje“, je dejala.
„Na potezu je slovenska diplomacija“
Pri tem je izpostavila tudi vlogo slovenske diplomacije, ki je dejavna že sedaj, tako slovenski veleposlanik, kot tudi generalni konzul v Trstu, ki jim vedno stojita ob strani, ter veliko vlogo predsednikov republike in vlade. V času vlade v Rimu, ki ne samo, da je bolj naklonjena, ampak tudi bolj dovzetna za vprašanje zastopanosti slovenske manjšine, je treba tako res paziti, da se bo ob pisanju volilnega zakona upoštevalo vso prejšnjo zakonodajo in zaščito slovenske manjšine, da bi našli rešitev, meni. Izpostavila je tudi, da mora biti v teh prizadevanjih glavni akter slovenska manjšina, ki mora poenotiti stališče. „Vsi moramo prevzeti odgovornost, kot jo bodo morali tudi volivci,“ je izpostavila. Slovenski predstavnik v parlamentu v Rimu je bil namreč doslej nekako zagotovljen, odslej pa tega ne bo več.
Dejstvo je namreč, da predstavnik slovenske manjšine v Rimu predstavlja in zagovarja interese celotne manjšine, ne glede na ideološko pripadnost. „Zato je pomembno, da imamo svojega predstavnika v Rimu, ker predstavlja tisti element povezave med zahtevami in potrebami slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki so zelo različne v različnih pokrajinah, v Trstu, Gorici in na Videmskem“. Na drugi strani pa pomeni povezavo z najvišjimi državnimi institucijami. Pojasnila je še, da se bo razprava o novem volilnem zakonu naprej začela znotraj poslanskih skupin, splošna razprava pa naj bi se predvidoma začela v decembru, tako da časa ni več veliko.