POLITIKA

Hrvaška protestira zaradi spomenika

Hrvaško zunanje ministrstvo je v diplomatski noti Italiji najostreje obsodilo odločitev mestnih oblasti v Trstu o postavitvi spomenika pesniku in politiku Gabrieleju D’Annunziu ravno ob stoti obletnici italijanske zasedbe hrvaške Reke.

„Čeprav gre za odločitev lokalnih in ne državnih oblasti, takšno ravnanje, tako kot tudi obeleževanje obletnice zasedbe Reke v več drugih italijanskih mestih, ne samo kali prijateljske in dobrososedske odnose med državama, temveč tudi izkazuje priznanje ideologiji in delovanju, ki je v globokem nasprotju z evropskimi vrednotami,“ so zapisali v sporočilu za javnost na sedežu hrvaške diplomacije.

„To so poražene ideologije, ki so bile uvod v strahote druge svetovne vojne. Vsi tisti, ki podpirajo takšno ideologijo, nimajo mesta v današnji Evropski uniji“, je povedal hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman v pogovoru za zasebno hrvaško radijsko informativno agencijo Media servis. Poudaril je, da je D’Annunzio za Hrvaško okupator.

Spomenik v Trstu je na Twitterju kritizirala tudi hrvaške predsednica Kolinda Grabar-Kitarović. „Reka je bila in bo ostala ponosni del hrvaške domovine, spomenik v Trstu, s katerim povzdigujejo iredentizem in okupacijo so nesprejemljivi,“ je zapisala. Dodala je, da „hrvaško-italijansko sodelovanje danes temelji na vrednotah, ki so v popolnem nasprotju z vsem, kar je počel tisti, ki so mu postavili škandalozni spomenik razdora“.

Provokacija z zastavo nekdanje Kraljevine Italije

Hrvaško notranje ministrstvo je medtem objavilo, da je reška policija prejela obvestilo, da je ob ograji Guvernerjeve palače, v kateri je reški muzej zgodovine in pomorstva, bila ponoči izobešena velika zastava nekdanje Kraljevine Italije. Zastavo so odstranili. Našli so tudi nekaj spornih letakov. Zastavo nekdanje Kraljevine Italije je v Reki očitno izobesila italijanska fašistična skupina Gli Idraulici, ki je dogodek objavila na Twitterju. Na fotografiji je pred veliko zastavo na ograji Guvernerjeve palače videti sedem moških v črnih majicah.

Hrvaški mediji poročajo, da gre za „fašistično provokacijo“ ob dnevu, ko so pred stotimi leti – 12. septembra 1919 – italijanske paravojaške enote na čelu z začetnikom fašizma D’Annunziem vkorakale na Reko. Ta dogodek častijo fašisti. Njegov pohod na Reko naj bi navdihnil voditelja fašistične Italije Benita Mussolinija za fašistični marš na Rim leta 1922.

D’Annunzio je pred stotimi leti na povabilo italijanskih iredentistov zasedel Reko kot poveljnik italijanskih vojakov, ki so bili v oporišču Ronchi pri Trstu. Nato je tam razglasil neodvisno državo z imenom Italijanska uprava za Kvarner, ki je veljala za prvo fašistično državo. Trajala je 16 mesecev. Kot prvi fašistični vodja je svoj urad vzpostavil v nekdanji Guvernerjevi palači.

D’Anunnzia je takrat dočakalo več deset tisoč prebivalcev Reke, ki je bila po prvi svetovni vojni kratek čas pod britansko-ameriško upravo zaradi nerešenega spora o Reki med takratno Jugoslavijo in Italijo.

V reškem zgodovinskem in pomorskem muzeju je na ogled razstava „D’Annunzieva mučenica“, na kateri predstavljajo 16-mesečno vladavino začetnika italijanskega fašizma na Reki.