Baško jezero z dvojezičnimi napisi
ORF
ORF
POLITIKA

Bekštanj: dvojezične panoramske table

S šestimi panoramskimi tablami turistične zveze regije Beljak je bil narejen nadaljnji pomemben korak za bolj prepoznavno dvojezično podobo občine Bekštanj in širšega območja. Po eni strani so v obeh jezikih nove panoramske table, po drugi gre za tematske poti ob Baškem jezeru.

Vidna dvojezičnost tudi na uradni ravni

Dvojezičnost v turizmu trške občine Bekštanj kot del prizadevanj turistične zveze regije Beljak prihaja do izraza v javnem prostoru in je nadaljnji korak po dvojezičnem zemljevidu, katerega pobudnik in vodja projekta je Simon Trießnig, nadomestni občinski odbornik Enotne liste Bekštanj. Po eni strani so v obeh jezikih nove panoramske table, po drugi gre za tematske poti, za katere so poleg nemških navedena tudi slovenska imena.

Baško jezero z dvojezičnimi napisi
ORF

Dejanje je povezano prav s ponatisom dvojezičnega turističnega in kulturnega zemljevida, razlaga Simon Trießnig. Nastal je med leti 2011 in 2014 na pobudo Enotne liste Bekštanj in v sodelovanju s Slovenskim narodopisnim inštitutom „Urban Jarnik“ in daje vidno mesto slovenščini v občini. Ponatisnili so ga vigredi. Zdaj je svoje doprinesla še turistična zveza regije Beljak s panoramskimi tablami v javnem prostoru, pravi Trießnig.

Zgornje Dobje dvojezičen napis
ORF

Za turistično zvezo regije Beljak je imensko bil sobesednik Simona Trießniga Marc Horbal s področja razvoja projektov pohodništva. Kot nadomestni občinski odbornik Enotne liste Bekštanj je bil Trießnig pobudnik dvojezičnega turističnega in kulturnega zemljevida Bekštanj ob Baškem jezeru, z Martino Piko-Rustia pa avtor besedil.

„Posebnost naše dvojezične občine regije Jepa-Baško jezero je večstoletno sobivanje dveh jezikov in kultur“, piše v spremljevalnem besedilu dvojezičnega turističnega in kulturnega zemljevida Bekštanj ob Baškem jezeru. „Poleg nemščine je v družinah ohranjena slovenščina, ki je v javnem življenju prisotna na kulturnem, šolskem gospodarskem, cerkvenem in političnem področju. Čeprav je raba slovenščine v teku 20. stoletja močno nazadovala, so slovenska ledinska in hišna imena ostala vse do danes v zavesti tukajšnjega prebivalstva“.