Bliža se stota obletnica plebiscita
Nekaj več kot leto dni je do obletnice, zaradi katere obstajata med narodoma občasno še vedno nepremostljiva bregova. In to, čeprav je še pred plebiscitom 10. oktobra 1920 provizorična deželna vlada slovesno razglasila, da bo ščitila pravice „slovenskih sodeželanov“. Glede na to, da je jezikovna in kulturna raznolikost zapisana v preambuli vladne koalicije za obdobje od 2018–2023 tudi v slovenskem jeziku, sta SPÖ in ÖVP usmerili pogled naprej.
Vedno bolj jasno podobo dobiva koroška deželna razstava „CarinthiJA 2020“. Deželni kulturni referent, deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) je ob nedavni razglasitvi izsledkov prijav na razpis za znanstvene projekte govoril o odsevu inovativnosti. V vrstah slovenske narodne skupnosti so bile v minulih mesecih vedno spet izrečene pritrdilne misli o koroški deželni razstavi 2020.
Že meseca junija je podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Janko Malle v oddaji „Sotočja“ Radia Slovenija dejal, da se je vključilo veliko slovenskih oziroma dvojezičnih kulturnih iniciativ, kar omogoča tudi aktivno vsebinsko sooblikovanje. Nedavno pa je za Mohorjevo Celovec direktor Karl Hren povedal, da je bila na znanstvenem razpisu potrjena prijava zaključne konference projekta „Gemeinsam 2020 skupno“, za kulturni razpis pa antologija.
Zbiranje slovenskih ledinskih in hišnih imen
Pravi magnet za izostritev identitete južne Koroške pa so od vpisa v „Avstrijski seznam nesnovne dediščine“ organizácije UNESCO marca leta 2010 „Slovenska ledinska in hišna imena“. Doslej najimenitnejše priznanje so zbiratelji slovenskih ledinskih in hišnih imen z medtem prenovljenim kulturnim portalom in številnimi zemljevidi prejeli, ko jih je odlikovala avstrijska komisija UNESCO s pečatom kakovosti – certifikatom „Primer dobre prakse“.
Skupno je prejelo ob desetletnici avstrijskega podpisa Unescove konvencije o nesnovni kulturni dediščini leta 2009 posebno odlikovanje deset projektov. Zbiranje slovenskih ledinskih in hišnih imen poteka medtem enajsto leto, postalo je gibanje. Sooblikuje znanstveno-raziskovalne prireditve, delavnice in še marsikatere druge prireditve.
Do izraza bo prišla zbirateljska dejavnost tudi v nizu dogodkov koroške deželne razstave „CarinthiJA 2020“. Prijavitelj projekta „Landschaft und Identität – pokrajina in identiteta“ je v tem primeru Slovenski narodopisni inštitut „Urban Jarnik" s slovenistko in etnologinjo Martino Piko-Rustia, znanstveno vodjo ustanove.
Ohranitev in razvoj regionalne kulture in jezikovne raznolikosti sta dobila dodaten zagon s prenovljeno obliko kulturnega portala ledinskih in hišnih imen v dveh jezikih. Bil je to zavesten korak pozitivnega ovrednotenja nevidne kulturne dediščine, je kot urednik poudaril Vinko Wieser že na predstavitvi v knjižnem centru Haček meseca aprila.
Vmes so bile – vse do razglasitve „primera dobre prakse“ – številne prireditve. Tudi, ali še posebno, z mladimi, tako Wieser.
10. julija 2019 je Avstrijska komisija UNESCO objavlja na svojem spletu deset izbranih primerov dobre prakse, katere je – skupaj s komisijo – ocenil in izbral strokovni sosvet za nesnovno dediščino. Pod geslom „Namenslandschaft lebendig erhalten“ je uvrstila „Slovenska ledinska in hišna imena“.