Po poteh Domnove čete
3. avgusta 1980 sta Zveza koroških partizanov in Slovensko prosvetno društvo „Edinost“ v Pliberku organizirala prvi pohod Po poteh Domnove čete. V povzetku po Marjanu Linasiju je zapisano, da je Domnova četa ob uničenju 12. oktobra 1944 štela 15 partizanov. Po natančnem prikazu usodnega razpleta akcije tretjega bataljona 13. SS-policijskega polka iz Pliberka, okrepljenega z orožniki in domačimi pripadniki Volkssturma pa, da je v neenakem spopadu padlo 12 partizanov, rešiti se je uspelo samo trem. Po smrti pobudnika pohoda, februarja leta 2008, so dogodek poimenovali „Po poteh Domnove čete, Jurija Bojanoviča in Lipeja Kolenika–Stanka“.
Letos so se spomnili še tragične nesreče 19. julija leta 2009, ko se je po končanem pohodu pri odvažanju klopi v dolino smrtno ponesrečil Branko Koletnik. V molitev ga je pri maši vključil tudi duhovnik Andrej Lampret. V svoji pridigi pri spomeniku pri Cimprcu pa je med drugim spregovoril o Jožetu Lampretu, ki je med vojno deloval kot partizanski duhovnik ter o publicistu in političnem organizatorju Francu Šmonu.
Podelili so spominske listine
Pohod naj bi združeval vse dobromisleče ljudi v iskrenem prijateljstvu in tovarištvu. Zato se s hvaležnostjo spominjajo Lipeja Kolenika in njegovega tovariša Jurija Bojanoviča. Dolg je seznam krajevnih sotrudnikov, ki jim je Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov (ZKP) vročil spominsko listino ob 40-letnici Pohoda na Komelj. Tudi Franc Kuežnik, član organizacijskega odbora Slovenskega prosvetnega društva „Edinost“ jo je prejel.
„Sporočilo prireditve privablja vse več ljudi“
Ob pojavih fašizma po vsej Evropi je pomembno spominjanje na grozoviti dogodek na Komlju, je ocenil predsednik Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora Milan Wutte. Ta kaže in hkrati opozarja, česa so sposobni nacionalizem, fašizem in nestrpnost do tistih, ki ne ustrezajo njihovi miselnosti.
Tega se zavedajo domačini in krajevne organizacije Zveze koroških partizanov iz Pliberka, ki že 40 let pripravljajo spominski pohod na Komelj in svečanost pri spomeniku komeljskim žrtvam. „Očitno je, da sporočilo prireditve privablja na Komelj vsako leto več prijateljev in obiskovalcev“, tako Wutte.
„Avstrija zaostaja pri uresničevanju naših pravic“
Po krajšem orisu zgodovine in spomenika pri Cimpercu je Mojca Koletnik, podpredsednica Zveze koroških partizanov v svojem govoru poudarila, da se z njim ohranja v zavesti velik prispevek koroških partizanov za osvoboditev Avstrije, ki je prav po njihovi zaslugi lahko sklenila državno pogodbo in si znova pridobila neodvisnost in demokratičnost. Skupaj z Aleksandro Jankovič je Mojca Koletnik uredila tudi brošuro ob jubileju.
Aktivistka Mojca Koletnik v zaključnem delu svojega govora ugotavlja, kako je pohod po poteh Domnove čete pogosto izzvenel kot množičen protest proti različnim nepravilnostim v avstrijski družbi in njenemu odnosu do koroških Slovencev.
Podpora iniciativi SKUP
Nanašajoč se na govor Mojce Koletnik in zavzemanje za to, da bi v bodoče živeli v miru vsi skupaj, ne glede na prepričanje, veroizpoved, nacionalnost ali barvo kože, je tajnik Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora (ZKP) Andrej Mohar dejal, da morajo kot Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora tudi jasno ugotoviti, da takšno skupnost potrebujejo koroški Slovenci tudi v lastnih vrstah. Zato sta se s predsednikom odločila, da od začetka podpirata pobud Slovenski konsenz za ustavne pravice (SKUP), je dejal Mohar.
40. pohod po poteh Domnove čete in sledovih Jurija Bojanoviča in Lipeja Kolenika–Stanka bo tema v slovenski televizijski oddaji „Dober dan, Koroška“, prihodnjo nedeljo ob 13.30 minut na mreži ORF 2.