Slovenska hišna in ledinska imena so del kulturne dediščine koroških Slovencev in tudi nemško govorečih prebivalk in prebivalcev regije in pomemben dejavnik identitete dvojezične regije. Jozi Pak iz Kotmare vasi je bil med prvimi, ki je pred leti začel sistematično zbirati in zapisovati hišna in ledinska imena.
Kmalu so njegovemu zgledu sledili tudi društveniki in zasebniki v drugih krajih na južnem Koroškem – najprej predvsem v Rožu in na Zili. Leta 2010 so slovenska hišna in ledinska imena bila sprejeta v avstrijski seznam nesnovne dediščine UNESCO.
V sklopu širšega programa Evropskega teritorialnega sodelovanja in projekta FLU-LED so pod vodstvom Slovenskega narodopisnega instituta „Urban Jarnik“ nastali dvojezični zemljevidi, ki dajejo slovenščini vidno mesto v javnosti. Medtem ima dvojezične turistične zemljevide že devet občin na južnem Koroškem – predvsem v Rožu in deloma tudi na Zili. Podjuna je doslej glede tega še bela lisa.
Da bi zapolnili vrzel, so pri SNI „Urban Jarnik“ v sodelovanju s Kulturnim domom Pliberk in Geoparkom Karavanke začeli s pripravami za dvojezični turistični zemljevid za občino Pliberk. Zbirajo podatke o hišnih in ledinskih imenih s pomočjo domačinov na licu mesta, ki jih vabijo na pohod od hiše do hiše in od ledine do ledine.
Minuli teden so popisali in dokumentirali bogato narodopisno izročilo na Blatu in v Vidri vasi. V ponedeljek pa sta bili vodja SNI „Urban Jarnik“ Martina Piko Rustia in kartografinja Irena Slavkov v Nonči vasi. Način zbiranja podatkov na licu mesta ima velike prednosti, je dejala Martina Piko Rustia.
Irena Slavkov pa dodaja, da zemljevidno gradivo, ki ga imajo na razpolago, ne odraža vedno dejanskega stanja v naravi.
