Predstavitev v Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve
Sodelovanje z izdajo slovenskega prevoda knjige je bilo bolj ali manj logično, je v Sovenskem knjižnem centru poudaril urednik Mohorjeve založbe Hanzi Filipič. Uvedel je v pogovor, pri katerem je Marija Jurić-Pahor predstavila monografijo z naslovom „Memorija vojne. Soška fronta v spominski literaturi vojakov in civilistov“. Leta 2017 je pri Mohorjevi izšel izvirnik v nemščini. Sedaj ga je avtorica predelala in razširila za slovensko izdajo.
Spomin udeležencev na eno najhujših front
V monografiji se Marija Jurić-Pahor ukvarja z vprašanjem, kako se je uničevalna moč prve svetovne vojne vpisovala v memorijo vojakov in civilistov na primeru ene najhujših front, ki je potekala med Avstro-Ogrsko in Italijo ob Soči.
Že v uvodu med drugim poudarja: „Bazo podatkov, ki je zajeta v pričujoči knjigi, tvorijo literarna besedila, zlasti kratka proza in poezija (pesmi), ki implicirajo avtobiografske refleksije ali elemente le-teh, in avtopričevanja"(nemško Selbstzeugnisse).“
Posttravmatske stresne motnje
Glede na to, da je urednik Hanzi Filipič s šoško fronto seznanjen tudi kot zgodovinar, sta spregovorila o nekaterih ključnih vidikih tega, kar imenujemo posttravmatske stresne motnje. Pojavljajo se med vojno in po vojni.
Knjigi sta dodani recenziji. Eno je napisal Oto Luthar (ZRC SAZU, Inštitut za spominske in kulturne študije v Ljubljani), drugo je objavila Jožica Čeh Steger v Mariboru, ki piše: „Monografija je zasnovana na čezdisciplinarni obravnavi spominskega gradiva, vojnega trpljenja, travmatizacij in drugih tem.“
Mnogostranski vidiki pričujoče monografije
Kakor se raziskovalno težiščno ukvarja z različnimi tematskimi sklopi in je objavila številne znanstvene publikacije, Marija Jurić-Pahor, po rodu iz Šmarjete v Rožu, v zvezi s pričujočo monografijo opozarja na mnogostranske vidike.
Raziskovalka v Celovcu, Trstu in Ljubljani
Na univerzi v Celovcu je Marija Jurić-Pahor leta 1985 diplomirala iz pedagogike. Doktorat znanosti s področja sociologije je pridobila leta 1998 na fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Nekaj let je bila raziskovalka Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu.
Leta 1989 pa se je preselila v Trst, kjer je skoraj deset let sodelovala s Slovenskim raziskovalnim inštitutom. Marija Jurić-Pahor je od leta 1999 zaposlena na Inštitutu za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani, od leta 2011 dalje kot znanstvena sventnica.