Komšić ovadil Dodika, tudi Inzko zaskrbljen
Komšić je ovadil svojega kolega tožilstvu Bosne in Hercegovine (BiH), potem ko je Dodik prejšnjo nedeljo kot napačno ocenil odločitev za ukinitev vojske Republike srbske. Ta odločitev je bila sprejeta pod pritiskom mednarodne skupnosti za razpustitev entitetskih vojsk in oblikovanje vojske BiH leta 2006.
Dodik je zahteval od poveljnikov tretjega pehotnega polka, ki so v sestavi vojske BiH „dediči“ nekdanje vojske Republike srbske, da vojaki ob naslednji obletnici enote nosijo uniforme nekdanje srbske vojske v BiH, je poročala tiskovna agencija Federacije BiH Fena. Kot so navedli v Komšićevem uradu, imajo Dodikove izjave „elemente spodbujanja oboroženega upora znotraj vojske BiH“.
Oborožene sile BiH imajo tri polke, ki v skladu z zakonom o obrambi ohranjajo tradicijo vojske Republike srbske, Armade BiH in Hrvaškega obrambnega sveta (HVO), torej vojsk posameznih narodov med vojno v BiH (1992-1995). Pripadniki teh enot lahko imajo označbe nekdanjih enot, a morajo imeti uniforme vojske BiH s pripadajočimi označbami, med katerimi je tudi grb BiH. Civilni poveljnik oboroženih sil je predsedstvo BiH.
Inzko: Dodikova izjava „neodgovorna“
Poleg Komšića so Dodikove izjave ostro kritizirali tudi številni drugi politiki v BiH, pa tudi predstavniki mednarodne skupnosti. Visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino Valentin Inzko je poudaril, da je Dodikova izjava „neodgovorna, provokativna in nesprejemljiva“.
Potem ko so bile ukinjene entitetske vojske, je Dodik večkrat pozval k vojaški nevtralnosti in demilitarizaciji BiH, s čimer je v bistvu nasprotoval približevanju države zvezi Nato. Pred kratkim je bil deležen kritik tudi zaradi odločitve skupščine Republike srbske o ustanovitvi rezervnih enot policije v Republiki srbski, kar so drugod v BiH ocenili kot oblikovanje paravojaških enot.
ZN obvestil o težavah v BiH
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini Valentin Inzko je sicer pred nedavnim obvestil generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa o težavah, s katerimi se soočajo v BiH. Kot nesprejemljive je izpostavil ravno tudi načrte Republike srbske, da ustanovi lastne rezervne enote policije.
Parlament srbske entitete BiH je meseca aprila dopolnil zakon o policiji in notranjih zadevah z namenom vzpostavitve rezervnih policijskih enot, ki so bile sicer ukinjene z daytonskim mirovnim sporazumom iz leta 1995.
Odločitev parlamenta v Banjaluki je povzročila nezadovoljstvo v Federaciji BiH, v kateri so napovedali podobne ukrepe, če bo Republika srbska vztrajala pri oblikovanju lastnih rezervnih policijskih enot.
Inzko je v pogovoru Guterresa seznanil, da je srbska entiteta v BiH Republika srbska v preteklih nekaj tednih enostransko začela korake za ustanovitev rezervnih policijskih enot, kar je povzročilo negativno spiralo nezaupanja in posledično poglobitev delitev v BiH, so sporočili iz Inzkovega urada v Sarajevu (OHR).
Visoki predstavnik meni, da v Republiki srbski ne bi smeli izvajati svojih načrtov, temveč poiskati rešitev za obstoječe varnostne izzive glede migracij z drugimi pristojnimi inštitucijami na ravni države in bošnjaško-hrvaške entitete v BiH, Federacije BiH, so zapisali na spletni strani OHR.
Opozoril tudi na povolilne zaplete
Inzko je Guterresu tudi dejal, da pričakuje prizadevanja političnih voditeljev v BiH za čim prejšnjo vzpostavitev oblasti na ravni države in obeh entitet na podlagi izidov lanskih parlamentarnih volitev.
„Najpomembnejše je, da BiH postane bolj funkcionalna in učinkovita. Potrebno je čim prej prenehati z zanikanjem institucij na državni ravni, kot tudi z zgodbami o državnosti entitet, odcepitvi in risanju novih meja,“ je poudaril Inzko.