Senžermenska pogodba iztočnica
V sredo opoldne je avstrijska televizija prenašala na mreži ORF 2 spominsko slovesnost iz urada zveznega kanclerja na Dunaju ob koncu druge svetovne vojne. Dogodke 8. maja 1945 je orisal zgodovinar Manfried Rauchensteiner - ugledni znanstvenik, ki je imel oktobra lani uvodno predavanje v luči niza „Gemeinsam 2020 skupno“ in okroglo mizo o temi: „Koroška svobodna in nedeljena?“
„Gemeinsam 2020 skupno“ sta ravnatelj Mohorjeve Karl Hren in izobraževalni referent Martin Pandel naslovila sveženj dogodkov za obdobje treh let. Z letom, v katero smo vstopili, je zgodovinski mejnik, ključen za Mohorjevo. "Del Mohorjeve družbe (predvsem tiskarna) se je moral v letih 1918/19 preseliti najprej na Prevalje v današnji Sloveniji in leta 1927 v Celje. Iz tega je nastala Celjska Mohorjeva družba.
Podpis Senžermenske mirovne pogodbe 10. septembra 1919 s členi o varstvu manjšin postavlja Mohorjeva Celovec v žarišče v letošnjem svežnju političnega izobraževanja. Njen ravnatelj Karel Hren razlaga podpis mednarodne listne kot dosežek, na katerega so se opirali in sklicevali v prizadevanjih za uveljavitev zajamčenih pravic tudi še mnogo pozneje.
Še diši po tiskarskem črnilu zbornik kot izsledek lanskega pogleda na obdobje od 1918 do 2018 s konferenco o mejah, ki ločujejo in povezujejo. Ob zborniku, ki ga omenja, ravnatelj Mohorjeve Karl Hren spominja na dogajanje pred 100 leti, ki je ključno zaznamovalo delovanje Mohorjeve družbe. Za tridnevno konferenco jeseni (3.-5.10.2019) ima Hren med uglednimi gosti že potrjeno udeležbo deželnih glavarjev Koroške in Južne Tirolske. Pravtako se bodo spomnili 100 let uradne manjšinske zaščite Republike Avstrije.
Na pobudo Mohorjeve družbe je celovški mestni svet na svoji seji 7. marca 2019 poimenoval pot v Dhovšah (Lendorf) po nekdanjemu podpredsedniku Mohorjeve dr. Rudolfu Blümlu. Ravnatelj Karl Hren je prepričan, da ima poimenovanje v javnem prostoru za slovensko narodno skupnost posebno težo.