Nova spletna stran o ledinskih imenih

Kulturni portal slovenskih ledinskih in hišnih imen z ustrezno podatkovno bazo ima novo podobo. Novi portal so predstavili v torek v knjižnem centru Haček v Celovcu. Urednik spletne strani Vinko Wieser je povabil vse, ki se zanimajo za zbiranje ledinskih in hišnih imen, da navdušijo tudi še mlade.

Imena z lokalnimi variantami in posebnostmi

Slovenska ledinska in hišna imena prihajajo do izraza v štirih koroških narečnih skupinah z njihovimi lokalnimi variantami in posebnostmi, hkrati je slovenski jezik na Koroškem – in z njim slovenska hišna in ledinska imena – ogrožen in izginja v pozabo, je ob predstavitvi nove spletne strani poudarila etnologinja Martina Piko-Rustia.

Ledinska imena predstavitev spletna stran Wieser

orf

Znanstvena vodja Slovenskega narodopisnega inštituta „Urban Jarnik“ je skupaj s Klemenom Klinarjem iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske sooblikovala besedila za sedanjo podobo portala ledinskih in hišnih imen.

Najprej so bili izsledki na voljo v obliki zemljevidov

Na začetku, leta 2008, še pred vpisom „Slovenskih ledinskih in hišnih imen“ na avstrijski seznam nesnovne kulturne dediščine Unesco, so bili izsledki zbirateljske strasti na razpolago v klasični obliki zemljevidov na papirju.

Ledinska imena predstavitev spletna stran Wieser

orf

Upoštevajoč razvoj sodobnih komunikacij pa so pobudniki sledili napredku. Najprej je v sklopu evropskega projekta FLU-LED nastal kulturni portal slovenskih ledinskih in hišnih imen, po zaključku projekta leta 2015 se je zbiranje nadaljevalo na ravni posameznikov in ustanov na južnem Koroškem in Gorenjskem.

V knjižnem centru Haček so predstavili dopolnjen in tehnično posodobljen spletni portal. Za Slovensko prosvetno zvezo (SPZ) kot prirediteljico s partnerji je poslovodja Mitja Rovšek razložil odločitev za sodobnejšo predstavitev z obširnejšimi informacijami.

Z vsemi novostmi portal uporabnike opozarja, da je zbirka odprta za nadaljnje dopolnjevanje, je še poudaril poslovodja SPZ Mitja Rovšek.

Ledinska imena predstavitev spletna stran Wieser

orf

Urednik spletne strani Vinko Wieser, ki je tudi predsednik SPD Gorjanci, je opozoril na malenkostno zamudo praznovanja desete obletnice izida prvih dveh zemljevidov ledinskih in hišnih imen v Selah in Kotmari vasi. Podobo spletne strani „Kulturni portal ledinskih in hišnih imen FLU-LED“ pa je označil za zavesten korak pozitivnega ovrednotenja nevidne kulturne dediščine, ki se skriva v teh mističnih imenih; v resnici so korak krepitve splošne izobrazbe in medsebojnega spoštovanja v deželi.

Poleg tega pa je Wieser dejal, da pobudniki s sodobnim kulturnim portalom slovenskih ledinskih in hišnih imen želijo nagovoriti tudi mlade.

Slovenistka in etnologinja Martina Piko- Rustia, znanstveni vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik je skupaj s Klemenom Klinarjem iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske sooblikovala besedila za sedanjo podobo portala ledinskih in hišnih imen.

Ledinska imena predstavitev spletna stran Wieser

orf

Za Unesco so zlasti pomembni ukrepi za ohranjanje in inovativno posredovanje tradicij mlajšim generacijam. Za komisijo Unesco je Martina Piko-Rustia izrazila prepričanje o posebnostih, ki doprinašajo k boljšemu poznavanju kulturne raznolikosti in žive dediščine v Avstriji. Tudi čezmejno partnerstvo je zelo pomembno, s tem pridejo imena med domačine pa tudi med turiste in v čezmejni prostor, kar je tudi namen pobude, je pojasnila.

Klemen Klinar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske (RAGOR), sooblikovalec besedil je podčrtal strokovni vidik skupnih prizadevanj.

Klemen Klinar je v nadaljevanju razložil tudi pristop in nastale zemljevide in posebnosti na Gorenjskem, razmišljanja pa je sklenil s simboliko, ki jo imajo v tem primeru vrhovi Karavank.

Kulturni portal slovenskih ledinskih in hišnih imen z ustrezno podatkovno bazo, pripravljen v okviru evropskega projekta FLU-LED ima novo podobo. S Slovensko prosvetno zvezo (SPZ) so bili soprireditelji Gornjesavski muzej Jesenice, Krščanska kulturna zveza (KKZ), Razvojna agencija Zgornje Gorenjske (RAGOR) in Slovenski narodopisni inštitut „Urban Jarnik“.

- Glej vest z dne 01.04.2019
- Povezava: Spletni portal FLU-LED