Umrla je Zinka Zorko
Pionirka slovenskega narečjeslovja
Zinka Zorko je kot pionirka slovenskega narečjeslovja uživala visoko spoštovanje, med študenti pa je bila izredno priljubljena predavateljica. Za svoje zasluge na področju raziskovanja slovenskih koroških, panonskih in štajerskih narečij je leta 2016 prejela medaljo iz rok predsednika Republike Slovenije, za svoje življenjsko delo pa je bila leta 2013 odlikovana s Zoisovo nagrado.
Profesorica Zinka Zorko velja za eno največjih korifej na področju dialektologije in verjetno v vsej Sloveniji ni bilo večjega poznavalca štajerskih in koroških narečij. „Dobra vila materinščine“, kakor so jo prijatelji radi imenovali, se je rodila leta 1936 v Spodnji Kapli na slovenskem Koroškem, na meji med Slovenijo in Avstrijo, v bližini južnoštajerskega Arneža.
rtvslo.si
Zinka Zorko (1936 - 2019)
Za vsako slovensko besedo klečala
Sprva je Zorkova poučevala na srednji šoli na Ravnah na Koroškem, po diplomskem študiju ruščine in slovenščine pa je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala z disertacijo o koroških govorih dravskega obmejnega hribovja.
Ljubezen do koroškega narečja so Zinki Zorko predali starši, strast za ukvarjanje z maternim jezikom pa se je rodila že zelo zgodaj v času nacistične okupacije, ko so nemški učitelji mlado deklico kaznovali za rabo slovenščine, je dejala v intervjuju za Slovenski spored ORF.
Zinka Zorko je orala ledino, ko je preko znanstvenih raziskav dokazala, da na avstrijskem Štajerskem v Radgonskem kotu živijo avtohtoni Slovenci, ki govorijo slovensko panonsko narečje.
Zinka Zorko, ki je v petek, 22. marca, za vedno zatisnila oči, je tudi v visoki starosti ostala zagnana zagovornica narečja, ki je bilo zanjo simbol slovenstva.
- Več pri RTV Slovenija
- Glej vest z dne 12.12.2016
- Glej vest z dne 25.11.2013