Simpozij ob pomenljivi obletnici
Uvedba zakona prinesla svetle in temne strani
Uvedba manjšinskošolskega zakona za Koroško pred šestdesetimi leti je prinesla svetle in temne strani: je velika podpora pri razvoju izobraževanja med koroškimi Slovenci od vstopa v ljudsko šolo do mature, ukinitev obveznega dvojezičnega pouka pa je mnogih v primerih pomenila tudi asimilacijo v družinah.
orf
Kakšno je stanje manjšinskega šolstva na Koroškem danes, kako se je razvilo in kakšni so izzivi za prihodnost je bilo v žarišču simpozija, na katerega je na dan okrogle obletnice vabila koroška direkcija za izobraževanje skupaj z manjšinskošolskim oddelkom.
orf
„Zakon se je rodil v velikih krčih in ob protestu“
Pomen majšinskošolskega zakona za slovensko narodno skupnost in za Koroško nasploh, pa tudi posledice po odpravi obveznega dvojezičnega pouka leta 1958, je pred izbrano publiko podal zgodovinar Teodor Domej, ki je bil pred upokojitvijo tudi nadzornik za pouk slovenščine na srednjih in višjih izobraževalnih šolah.
Manjšinskošolski zakon za Koroško je ustavni zakon. 19. marca leta 1959 je bil sprejet v parlamentu z glasovi socialdemokratske (SPÖ) in ljudske stranke (ÖVP). Komunisti in svobodnjaki so takrat glasovali proti – čeravno z različnimi argumenti. Dvojezično šolstvo na Koroškem pa je tudi po sprejetju zakona bilo vedno spet predmet političnih razprav in neke vrste bojno prizorišče predvsem za nasprotnike dvojezičnosti.
orf
Spomnimo na hujskanje Koroškega Heimatdiensta proti Slovenski gimnaziji, ki je ustanovo imenoval kot veliki strup, ali pa na kampanjo leta 1984, ko je ta ista organizacija zahtevala ločitveni model. Referendum je takrat podpisalo 34.000 ljudi – velika večina podpisnikov sicer iz tistih predelov zunaj veljavnostnega območja manjšinskošolskega zakona. V tem času je na Koroškem, pa tudi zunaj nje nastalo močno gibanje za ohranitev skupnega dvojezičnega pouka in proti aparthajdu.
orf
„Burni preteklosti naj sledi uspešna prihodnost“
Tudi deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) je bil med tedanjimi zagovorniki skupnega izobraževanja mladih iz obeh narodnosti. Več tisoč ljudi se je novembra leta 1987 udeležilo demonstracije na Dunaju. Kljub širokemu protestu pa je parlament leta 1988 tudi s podporo tedenjega državnozborskega poslanca Karla Smolleja sprejel novelo zakona, ki je uvedel takoimenovane timske učitelje in samostojne dvojezične razrede, če je za pouk slovenščine prijavljenih najmanj sedem učencev in učenk.
orf
Število prijav k dvojezičnemu pouku se je medtem podvojilo. Na ljudskih šolah na veljavnostnem območju se skoraj vsak drugi uči obeh deželnih jezikov, je ob okroglem jubileju zakona z zadovoljstvom ugotovil Kaiser.
orf
Na prireditev so bili povabljeni številni predstavniki javnega političnega in družbenega življenje. V imenu zveznega ministra za izobraževanje Heinza Faßmanna je pozdrave in čestitke prinesel generalni tajnik na ministrstvu Martin Netzer. Poudaril je, da je manjšinskošolski zakon zgodovinski dosežek, zavzeto delo dvojezičnih pedagogov in pedagoginj pa, da je prineslo kvalitativen pa tudi kvantitativen napredek.
orf
Podobno razvoj dvojezičnega šolstva na Koroškem ocenjujejo tudi na ministrstvu za izobraevanje, znanost in šport v Sloveniji, je dejal sekretar na Urad za razvoj in kakovost izobraževanja Roman Gruden.
Na slovesnosti so v torek odprli tudi razstavo o razvoju manjšinskega šolstva za priznane avstrijske narodne skupnosti. Potujoča razstava je namenjena učencem novih srednjih šol in dijakom nižjih šolskih stopenj na gimnazijah. Pripravil pa jo je center za demokracijo na Dunaju, v sodelovanju z manjšinskošolskim oddelkom na Korokem in Gradiščanskem.