Načrti o Velikem petku burijo duhove
Vlada izdelala nov predlog
Veliki petek ne bo cerkveni praznik in dela prost dan za vse, temveč „osebni praznik“ za vsakega posameznika, za katerega mora pravočasno zaprositi brez privolitve delodajalca. To je v torek sporočila zvezna vlada, ki je sprva odločila, da bi bil Veliki petek za vse praznik polovico dneva in da bi delo zaključili ob 14. uri. Ta prvotni predlog je sprožil val protestov in kritike s strani dotičnih verskih skupnosti, sindikatov in gospodarske zbornice. Zato je vlada izdelala nov predlog.
Doslej je bil Veliki petek dela prost dan samo za pripadnike nekaterih protestantskih cerkva. Evropsko sodišče je januarja odločilo, da taka zakonodaja pomeni neposredno diskriminacijo na podlagi vere, kar je v nasprotju s pravom EU. Od Avstrije je zahtevalo, da s spremembo zakonodaje vzpostavi enakovredno obravnavo.
Novi predlog dovoljuje vsakemu posamezniku „osebni praznik“. Gre za en dan v letu, ko lahko ob upoštevanju določenega časovnega roka zaprosi za dopust brez odobritve delodajalca. Vendar to ne bo nov državni praznik, temveč en dan dopusta. Novi predlog pozdravljajo v gospodarski zbornici, ostra kritika pihaja s strani sindikata, delna kritika s trani evangeličanske cerkve.
kath-kirche-kaernten.at/höher
Klaus Einspieler
„Delno zadovoljiva rešitev“
Medtem ko evangeličansko-luteranski škof Michael Bünker govori o pozitivni rešitvi s kapljo pelina, je novi predlog za koroškega superintendenta Manfreda Sauerja popolnoma nespremenljiv. Referent za Sveto pismo in liturgijo pri krški škofiji Klaus Einspieler ocenjuje, da je novi predlog le delno zadovoljiv.
Nova uredba bi lahko veljala že letos
Zvezni vladi se mudi z besedilom za spremembo zakonodaje, novi predlog naj bi sklenili v sredo popoldne v državnem zboru. Če dobi potrebno večino, bi nova zakonodaja veljala že za letošnji Veliki petek, 19. aprila.