Solidarnost s celovško slavistiko

Izobraževalna vertikala od osnovne šole do doktorata mora biti zagotovljena na področju izobraževanja, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost, se glasi eno sporočilo v razpravi o načrtih ministrstva za izobraževanje in znanost glede študija slavistike na Koroškem in Štajerskem.

„Nerazumljivo je, zakaj se ravno v zvezni deželi, v kateri se slovenščina poučuje v šolah in morajo učitelji opraviti študij slavistike, ta študij postavi pod vprašaj“, so pred nekaj več kot enim tednom zapisale osrednje politične organizacije - Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) - v pismu Heinzu Faßmannu, ministru za izobraževanje, znanost in raziskovanje.

Med prvimi podpornimi izjavami je bila resolucija sosveta za slovensko narodno skupnost meseca januarja. Medtem so svojo solidarnost izrazile številne ustanove, tako koroških Slovencev kakor tudi drugih slovanskih narodov na Koroškem.

Pod pomenljívim geslom „Mozaik jezikov in kultur“ je Inštitut za slavistiko na univerzi Alpe Jadran v Celovcu marca leta 2015 praznoval 40. obletnico svojega obstoja. Štiri leta pozneje je ta Inštitut za slavistiko skupaj s slavistiko na graški univerzi predmet premišljevanj v sklopu projekta „Prihodnost visokega šolstva“ ministrstva za izobraževanje, znanost in raziskovanje. Kakor pojasnjuje Ursula Doleschal, predstojnica Inštituta za slavistiko univerze v Celovcu, ponuja inštitut trenutno različne študijske smeri.

Na svoji seji januarja v Celovcu je sosvet za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja sprejel resolucijo, v kateri po temeljiti osvetlitvi namer zaključuje, da bi načrti, ki jih ima ministrstvo za izobraževanje, znanost in raziskovanje od leta 2020, slavistiko vključno s slovenistiko na jugu Avstrije občutno oslabilo.

Na prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku je predsednik Društva slovenskih pisateljev v Avstriji Niko Kupper prebral podporno izjavo, da društvo „zaskrbljeno spremlja razvojne načrte zveznega ministrstva za izobraževanje, znanost in raziskovanje glede študija slavistike na Koroškem in Štajerskem“.

Podporni izjavi so se pridružili Krščanska kulturna zveza (KKZ), Slovenska prosvetna zveza (SPZ), ter Generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu. Medtem so svojo solidarnost predstojnici Inštituta za slavistiko v Celovcu Ursuli Doleschal in zaposlenim na visokošolski izobraževalni ustanovi izrazile številne ustanove.

Osrednje politične organizacije - Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk - so poslale pristojnemu ministru Faßmannu skupno pismo. V njem delijo zaskrbljenost Inštituta za slavistiko v Celovcu, da utegnejo biti načrtovani ukrepi prvi koraki k sistematični redukciji znanstvenega dela s slovanskimi jeziki na Koroškem.

Kakor piše, naj bi v projektu „Prihodnost visokega šolstva“ od leta 2020 naprej prišlo „do skupnega master študija ‚Joint Master Slawistik‘ med univerzama v Celovcu in Gradcu. Ta študij naj bi zamenjal sedanji master študij ‚Slawistik‘ v Celovcu. Nadalje se načrtuje, da se prosta profesorska mesta na področju slavističnih literarnih ved ‚skupno‘ zasedejo s polovičnim mestom v Celovcu in polovičnim v Gradcu“. Tudi po skupnem pismu pristojnemu ministru se predstavniki osrednjih političnih organizacij in predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost Manuel Jug vključujejo v diskurz.

Glede na vpis v študijskem letu 2019/20 je z vidika Ursule Doleschal odločilno, da je mogoč študij sedaj in bo tudi v prihodnje.

Izobraževalna vertikala - od osnovne šole do doktorata - mora biti zagotovljena na področju izobraževanja, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost, se glasi eno sporočilo v soju razprave o načrtih ministrstva glede študija slavistike na Koroškem in Štajerskem. Jug poudarja, da zdaj čakajo na odgovor z Dunaja.

Diskusija o prihodnosti Inštituta za slavistiko na univerzi Alpe Jadran v Celovcu bo tudi tema v slovenski televizijski stalnici „Dober dan, Koroška - Dober dan, Štajerska“ v nedeljo ob 13.30 na mreži ORF2.

Glej vest z dne 08.02.2019