„Zaskrbljena“ nad izjavami
Opozarjata na zakon, ki navaja dogajanja
Vsebina uradnih nagovorov predstavnikov najvišjih krajevnih in državnih oblasti ni bila še nikoli tako enosmerna in brez najmanjše omembe celotnega dogajanja, ki je navedeno tudi v zakonu iz leta 2004, s katerim so uvedli dan spomina, sta v sredo zapisala predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Pavšič in predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Bandelj.
Zakon za dan spomina določa 10. februar, zato da se ohranja in obnavlja spomin na tragedije Italijanov in vseh žrtev fojb, izselitev prebivalcev iz rodne Istre, Reke in Dalmacije po drugi svetovni vojni, sta opozorila. V številnih uradnih izjavah v nedeljo pa se je po njunih besedah s prstom kazalo samo na enega krivca tako za pred-, med- in povojna dejanja ter se je zamolčalo sramoto fašizma, so sporočili iz SKGZ.
Opozorila sta tudi na „zelo dragoceno delo“, ki ga je opravila mešana italijansko-slovenska zgodovinsko-kulturna komisija, ki sta jo ustanovili zunanji ministrstvi Italije in Slovenije z namenom, da izvede obsežno raziskavo in prouči dogajanje v zgodovini kulturnih in političnih bilateralnih odnosov. To delo bi moralo biti po njunih besedah „podlaga za vsakršno mnenje in poseg o številnih tragedijah teh krajev, vključno z dramo eksodusa in fojb“.
Slovenska narodna skupnost v Furlaniji-Julijski krajini že vrsto let sodeluje z ezulskim združenjem ANVGD, izhajajoč iz predpostavke vzajemnega spoštovanja krivic in nasilja, ki so jih pretrpeli na obeh straneh. To spoštovanje je omogočilo, da je duh medetničnega sobivanja in čezmejnega sodelovanja postal dediščina vseh nas, sta dodala predsednika organizacij slovenske manjšine.
Besede so „prizadele in užalostile“
„Zato so nas prizadele in užalostile besede, ki nimajo veliko opraviti s spravo in spoštovanjem spomina, saj je splošno znano, da med žrtvami fojb niso bili samo Italijani, ampak je bilo tudi več Slovencev in Hrvatov. Zato tudi ob priložnostih, kot je bila ta, pričakujemo večjo občutljivost, zato da se ne izniči pomembno delo vseh tistih, ki so si več desetletij prizadevali zaceliti globoke rane, ki jih je zgodovina povzročila ljudem na teh mejnih območjih,“ sta Bandelj in Pavšič še zapisala v pismu italijanskemu predsedniku.
V Sloveniji in tudi na Hrvaškem so v minulih dneh razburile predvsem izjave predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija, ki je na slovesnosti v Bazovici dejal, naj „živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci“.
Na slovesnosti je bil tudi italijanski notranji minister Matteo Salvini, ki je v nedeljo preko Twitterja sporočil, da je prišel v Bazovico, da bi počastil tisoče rojakov, ki so jih komunisti mučili, pobili in večkrat še žive vrgli v brezna.
Mattarelli je v zvezi s temi izjavami pisal že slovenski predsednik Borut Pahor, ki je od Tajanija zahteval, da se ogradi od svojih izjav.