Salvini „ne razume“ kritike

Italijanski notranji minister Matteo Salvini je dejal, da ne razume, zakaj je slovenski premier Marjan Šarec protestiral proti njegovim izjavam. Salvini, ki je tudi podpredsednik italijanske vlade, se je v nedeljo v Bazovici udeležil slovesnosti ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije.

Matteo Salvini notranji fojbe eksodus Bazovica šoht

primorski.eu/damjan

Matteo Salvini ob svojem govoru v nedeljo na bazovskem šohtu.

Slovenski premier Marjan Šarec je v odzivu na dogajanje v Bazovici na Twitterju med drugim zapisal, da je bil fašizem dejstvo „in imel je za cilj uničenje slovenskega naroda“. Pri izjavah v Bazovici gre za „zgodovinski revizionizem brez primere“, je še dodal Šarec.

Ob tem je Salvini preko Twitterja sporočil, da je prišel v Bazovico, da bi „počastil tisoče rojakov, ki so jih komunisti mučili, pobili in večkrat še žive vrgli v brezna“. „Kaj je bila njihova krivda? To, da so bili Italijani. Kdor zanika, dvakrat ubije. Mi ne pozabimo“, je še zapisal.

Na italijanski televiziji RAI je Salvini v ponedeljek zvečer v oddaji „Porta a porta“ dejal, da ne verjame, „da je otrok, ki ga je ubila nacistična roka, drugačen od otroka, ki ga je ubila roka komunista“.

Mattarella: ne maščevanje, temveč etnično sovraštvo

Iz ugotovitve, da so bile „med italijanskimi žrtvami tudi številne osebe, ki niso imele nobene zveze s fašisti in z njihovim zatiranjem“, je predsednik Italije Sergio Mattarella v svojem uradnem nagovoru ob dnevu spomina na žrtve fojb naredil - kakor piše Primorski dnevnik - nekoliko drzen miselnih preskok da „torej fojbe niso bile maščevanje zaradi fašističnih krivic“. Govor je bil uperjen proti „nekaterim revizionističnim in redukcionističnim zgodovinarjem“, ki da skušajo pojav povojnih likvidacij opravičevati v logiki maščevanja zaradi zločinov fašizma.

Ni tako, meni Mattarella, ki je poudaril, da so „med italijanskimi žrtvami nesprejemljivega sovraštva, ki je bilo hkrati ideološko, etnično in socialno“, bili tudi mnogi, ki niso imeli nobene zveze s fašizmom. Na to se je odzval slovenski predsednik Pahor v pismu Matarelli. Izjave italijanskega predsednika je Borut Pahor označil kot „nesprejemljive“.

Ostri odzivi tudi iz Hrvaške

Na nedeljsko dogajanje v Bazovici se je odzvala tudi Hrvaška: premier Andrej Plenković je ostro obsodil nastop predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija, ki je med drugim izjavil, da naj „živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija". Plenković je ptrdil, da sta s Tajanijem že govorila po telefonu in Plenković da je Tajaniju povedal, da je bila izjava napačna in neprimerna.

Besede, ki jih je predsednik Evropskega parlamenta Tajani izrekel na slovesnosti v Bazovici, je mogoče razumeti tudi kot ozemeljske zahteve, je v sredo v Ljubljani dejal predsednik Slovenije Borut Pahor. „Pričakujem, da se bo Tajani v celoti ogradil od svojih besed“, je dodal. Po mnenju Pahorja je treba to storiti čim prej in umiriti razpravo, ki se je ob tem razvnela. Gre za besede, naj „živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija, naj živijo italijanski izgnanci“, ki jih je Tajani izrekel na koncu svojega govora.

Mednarodna peticija za odstop Tajanija

Odzivi na nedeljski govor so se sicer kopičili iz minute v minuto, piše Primorski dnevnik v sredo. Socialni demokrati so sprožili mednarodno peticijo, s katero po spornih izjavah v Bazovici pozivajo predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija k odstopu.

Med prvimi podpisniki so med drugimi italijanska senatorka slovenskega rodu Tatjana Rojc in drugi vidni nekdanji in sedanji politični predstavniki in kulturniki iz Slovenije (Milan Kučan, Dejan Židan, Marko Sosič, Jan Cvitkovič idr.), Hrvaške (Stipe Mesić, Jadranka Kosor) ter Avstrije, kot na primer evropski poslanec SPÖ Josef Weidenholzer.

- Glej vest z dne 12.02.2019
- Glej vest z dne 11.02.2018
- Povezava: Primorski dnevnik o peticiji