Ziljske pesmi ohranjene zanamcem

V Šmohorju je bila predstavitev filma „Auf den Spuren alter Volkskultur aus dem Raum Egg im Gailtal“. Dobršen del od skupno 90 pesmi je v slovenskem ziljskem narečju. Zgodovinski oris je kulturna iniciativa „projEGGt“ zaupala zgodovinarju Petru Wiesfleckerju.

Izročilo ziljske doline posebno posebne pozornosti

Na dveh ravneh je narodopisno izročilo ziljske doline deležno posebne pozornosti. Od jeseni 2018 naprej sta Ziljski žegen in ziljska noša vpisana v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine v Avstriji. Izvirni, dvojezični naslov se glasi: „Untergailtaler Kirchtagsbräuche und Untergailtaler Tracht / Ziljski žegen in ziljska noša.“ V Šmohorju pa so ta konec tedna predvajali še en izsledek kulturne iniciative „projEGGt“, film „Auf den Spuren alter Volkskultur aus dem Raum Egg“.

Tretje leto mineva, odkar je bil marca 2016 v slovenski televizijski oddaji „Dober dan, Koroška“ reportažni zapis ob izidu knjige z naslovom „Auf den Spuren alter Volkskultur aus dem Raum Egg im Gailtal“. 90 pesmi, večinoma v ziljskem narečju, je zapel projektni zbor, za to sta poskrbela zborovodja in pobudnik projekta Franz Mörtl z Ziljske Bistrice in Klaus Krieber. Nadgradnjo je njuna pobuda dobila s predstavitvijo istoimenskega filma v soboto v Šmohorju.

Jezikovna in kulturna raznolikost „posodi z vsebino“

Deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ) je v svojem nagovoru omenil preambulo vladnega programa 2018 – 2023 v štirih jezikih, kjer je poudarjeno, da Koroško odlikuje jezikovna in kulturna raznolikost. Nanašajoč se na predstavljene izsledke in sobivanje slovensko in nemško govorečih pa dodal, da je to lep občutek, če sta jezikovna in kulturna raznolikost „posodi z vsebino“. Spregovoril je tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm.

Zgodovinski oris projekta je kulturna iniciativa „projEGGt“ zaupala zgodovinarju Petru Wiesfleckerju. V svojem poklicu je zaposlen v deželnem arhivu na Štajerskem. Njegov delež se nanaša na opis sociokulturnega in zgodovinskega konteksta zbirke pesmi in zdaj tudi filma.

Glede na to, da je govoril deželni kulturni referent Peter Kaiser o ohranjanju dela koroške identitete v digitalni podobi in zgodovini kot dejanju spominjanja, Wiesflecker govori o večplastni identiteti, ki prihaja do izraza v zbranem izročilu in načinu izvedbe, z vsemi prelomnicami.

Ob knjigi, predstavljeni pred tremi leti ter pesniški zbirki z notami, zdaj še film zagotavlja trajnostni učinek, je prepričan Wiesflecker. Ker je dobršen del posnetih pesmi v slovenskem ziljskem narečju, je to iztočnica za njegov pogled na vpis Ziljskega žegna in ziljske noše v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine v Avstriji.

„To je del ziljske identitete“, je urednik „Nedelje“ Vincenc Gotthardt v naslovu prispevka decembra lani podal srčiko sporočila, ko je bil Peter Wiesflecker njegov sobesednik o vpisu Ziljskega žegna in ziljske noše v Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine v Avstriji. Tretji in zadnji del pobude „Auf den Spuren alter Volkskultur aus dem Raum Egg im Gailtal“ je udejanil filmski producent Hubert Dohr.

Vest v nemškem jeziku