O tiskanih medijih manjšine
„Iz dveh tednikov je nastal eden“
Komisija, ki se je v sredo seznanila s problematiko financiranja tiskanih medijev in knjig slovenske manjšine v zamejstvu, je soglasno sprejela tudi sklep, da od vlade pričakuje nadaljnjo enakopravnost založnikov iz Slovenije in zamejstva pri sofinanciranju izdajanja publikacij za slovensko tržišče.
Predstavniki krovnih organizacij slovenske manjšine v Avstriji so na sredini seji pozvali slovenske oblasti, naj pri avstrijskih oblasteh posredujejo za financiranje tednika Novice.
„Iz dveh tednikov je nastal eden, tednik Novice, a niti tega ne moremo financirati,“ je težave tiskanih medijev na Koroškem orisal Nanti Olip iz Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS). Povedal je, da je Slovenija za Novice letos odobrila 107.000 evrov, Avstrija pa svojega deleža, ki bi ga morala prispevati, še ni odobrila. Predlagal je, da bi Slovenija skušala na Dunaju doseči, da bi tudi Avstrija dala svoj delež.
Njegov poziv sta podprla Marjan Sturm iz Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Bernard Sadovnik iz Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS). „Nujno je, da ohranimo edini časopis v slovenščini, ki še obstaja,“ je dejal Sadovnik. „Če ne bomo brali, ne bomo več vedeli, kdo smo,“ pa je poudaril Sturm.
Novice „bolj marketinško orientirati“
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik je tedniku Novice priporočil, naj se bolj marketinško orientira in naj najde podporo pri gospodarski skupnosti na avstrijskem Koroškem. Vodja sektorja za sosednje države na MZZ Matej Andolšek je dejal, da so vprašanje financiranja medijev slovenske skupnosti v zadnjih letih omenjali na vseh srečanjih s predstavniki avstrijskih oblasti na različnih ravneh.
„Prejšnja avstrijska vlada je dala zagotovila, da bo sprejela zakon o pospeševanju tiska, ki bi sistemsko uredil financiranje časnikov, kot so Novice, a se to ni zgodilo,“ je dejal. Trenutna avstrijska vlada pa tega zakona nima v načrtu svojega dela, je še pojasnil in dodal, da si prizadevajo za sistemsko ali vsaj dolgoročnejšo rešitev, tudi če ne bo zakonske ureditve vprašanja.
Je pa posredovanje Slovenije v Rimu za zdaj rešilo vprašanje financiranja tržaškega Primorskega dnevnika, kar je izpostavil tudi Rudi Pavšič iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) in se za to zahvalil slovenskim oblastem. Ob tem je izrazil zaskrbljenost glede financiranje tednikov Novi Matajur in Novi Glas in pozval h konkretni rešitvi tega vprašanja.
Odgovorni urednik Primorskega dnevnika Aleksander Koren se je v imenu vseh zaposlenih zahvalil za podporo Slovenije. Kot je dejal, se je „okoli časnika strnila vsa manjšina, novost pa je, da se je zanj postavila tudi italijanska lokalna politika, kar bi bilo še pred desetimi leti nepredstavljivo“.
Minister Česnik je dejal, da so tiskani mediji še posebej pomembni za starejšo generacijo. Primorski dnevnik je šel po njegovih besedah v korak s časom in je tudi že v elektronski obliki.
Andolšek pa je pojasnil, da se sredstva za Novi Matajur in Novi Glas niso zmanjšala. To je po njegovem med drugim zasluga zunanjega ministra Mira Cerarja, ki je bil v pravem času na obisku v Rimu. Pojasnil je še, da je pri teh časnikih težava, da nista opredeljena kot manjšinska medija po italijanskem zakonu o založništvu. Je pa tudi res, da ta zakon nima zagotovljenih sredstev ampak je financiranje odvisno od proračuna, je še dejal Andolšek.
- Glej vest z dne 07.01.2019
- Glej vest z dne 27.12.2018
- Glej vest z dne 19.11.2018