Podpora prizadevanjim gluhih in naglušnih
Dan slovenskega znakovnega jezika v Sloveniji
Pahor je v sredo na pogovor sprejel predsednika in sekretarja omenjene zveze, Mladena Veršiča in Matjaža Juharta, ki sta ga seznanila z njihovo pobudo glede umestitve slovenskega znakovnega jezika v ustavo. Ob tem so v sporočilu urada predsednika republike spomnili, da so v Sloveniji 14. novembra 2014 prvič obeleževali dan slovenskega znakovnega jezika v Sloveniji, ki ga je vlada na Pahorjevo pobudo ter na predlog ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter zveze društev gluhih in naglušnih razglasila v začetku tistega leta.
sta.si
Na ta dan je namreč leta 2002 skupnost slovenskih gluhih po desetletjih prizadevanj dočakala uveljavitev zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, „ki je ‚kretnjo‘ prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom“. S tem sta bili gluhim priznani pravica do uporabe njihovega jezika v vseh stikih z javnimi institucijami (v izobraževanju, zdravstvu, sodstvu ...) in pravica do informiranja v prilagojenih tehnikah, torej s podnapisi in s tolmačem slovenskega znakovnega jezika, so še zapisali v uradu.
Peta država v EU, kjer bi znakovni jezik bil v ustavi
V sporočilu zveze društev gluhih in naglušnih pa so po srečanju pri Pahorju zapisali, da bi z uresničitvijo njihove pobude Slovenija postala peta država v EU, ki ima svoj nacionalni znakovni jezik vpisan v ustavo. Spomnili so, da so s pobudo že seznanili predsednika DZ Dejana Židana, predsednika DS Alojza Kovšco in različne poslanske skupine, ki so napovedale svojo podporo, ter da je premier Marjan Šarec po seznanitvi napovedal začetek postopkov na vladi in vložitev uradne pobude za spremembo ustave v DZ.
„Država naj prizna znakovni jezik kot avtohton jezik“
Veršič je izrazil zadovoljstvo nad potekom dela, želi pa si, da bo vlada predlog po obravnavi na svoji seji čim prej vložila v postopek v DZ. Kot so zapisali v sporočilu, se z umestitvijo slovenskega znakovnega jezika v ustavo pričakuje, da država prizna slovenski znakovni jezik kot avtohton jezik skupnosti uporabnikov tega jezika, da je zavezana oblikovati in izvajati jezikovno politiko, s katero varuje in razvija ta jezik, ter da položaj in posebne pravice uporabnikov slovenskega znakovnega jezika v Sloveniji ureja poseben zakon.
Približno 1.000 gluhih, ki uporabljajo ta jezik
Slovenija bo s spremembo ustave zagotovila ustavnopravne podlage za ustrezne ukrepe, s katerim bo gluhim in gluhoslepim uporabnikom slovenskega znakovnega jezika omogočeno polno uveljavljanje vseh človekovih pravic in svoboščin, ki jih določa tudi konvencija o pravicah invalidov, so prepričani v zvezi. V Sloveniji je približno 1.000 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, približno 75.000 oseb pa ima slušni aparat.