Ureditev depojev pereč problem
sta.si
Stavba Koroške galerije likovnih umetnosti in Koroškega pokrajinskega muzeja v Slovenj Gradcu.
Pomoč pri iskanju rešitev obljublja občina Slovenj Gradec, ministrstvo za kulturo v Ljubljani pa da je s problematiko, ki tare tudi druge muzeje, seznanjeno.
„Večjih kosov sploh ne moremo sprejemati, kar pomeni, da se moramo včasih kakšnemu kosu tudi odpovedati“, je v pogovoru s Slovensko tiskovno agencijo (STA) opozoril direktor muzeja Tadej Pungartnik. Poleg centralnega slovenjgraškega ima muzej še dva manjša depoja v enotah Ravne na Koroškem in Radlje ob Dravi, ki pa imata omejen dostop.
„Nastopil je čas, ko bo treba narediti kakšen večji korak“, je ocenil direktor, ki poudarja, da aktivnosti niso odvisne samo od muzeja, ampak tudi od ustanoviteljev. Ustanoviteljice muzeja so koroške občine, skupno devet od 12 občin v regiji, ki bodo morale, kot je dejal Pungartnik, zagotoviti sredstva za nove depoje.
Ocenjuje, da je v regiji dovolj praznih industrijskih objektov, ki se jih da primerno urediti. Izpolnjena morata biti dva osnovna pogoja, to so urejene klimatske razmere in dostopnost. Muzej, ki hrani več kot 48.800 muzejskih predmetov, od tega je javnosti na razstavah na ogled približno četrtina, da bi za normalno delo potreboval okoli 1.200 kvadratnih metrov depojskih prostorov. Zdaj jih ima dobrih 800 kvadratnih metrov.
KGLU opozarja, da so depoji osnova za delovanje
Zbirka galerije likovnih umetnosti pa trenutno obsega okoli 3.000 umetniških del. Od tega zelo velik delež predstavljajo dela večjih formatov, ki zahtevajo poseben način hrambe, je za STA povedala direktorica galerije v Slovenj Gradcu Andreja Hribernik. Galerija da je v zadnjem obdobju dobila kar nekaj del v dar, s tem pa se je problematika depojev povečala.
Depojski prostori so „najmanj privlačni“, nihče jih ne opazi, so pa osnova za delovanje muzeja, kar galerija tudi je, je dejala. Trenutno ima galerija okoli 40 kvadratnih metrov depojskih prostorov, ki so primerni za hrambo del, velik del zbirke pa ni hranjen na najbolj primeren način, je priznala. Od avgusta lani ima galerija del depojskih prostorov tudi v najemu, a ti ne omogočajo hrambe velikih formatov.
Skupno ima galerija trenutno okoli 150 kvadratnih metrov velike depojske prostore, potrebovala pa bi jih skupno okoli 400 kvadratnih metrov, od tega okoli sto kvadratih metrov za dela velikih formatov, je še povedala direktorica galerije Andreja Hribernik.