Ključna cestna projekta 2019 v Sloveniji
Izvajalec del na Karavankah še ni znan, v koroški regiji pa zaradi novih načrtov s hitro cesto grozijo s protesti.
„Na področju cestne infrastrukture, za katero je odgovorna država, bodo oz. so že prioriteta prihodnjega mandata tretja razvojna os, predor Karavanke in vsekakor nadaljevanje pospešene obnove in gradnje državnih cest“, je v začetku septembra v predstavitvi pred matičnim parlamentarnim odborom dejala Bratuškova, ki je nekaj dni pozneje tudi uradno prevzela vodenje infrastrukturnega ministrstva. V naslednjih tednih se je pri prvih dveh projektih že začelo zapletati.
Oddaja javnega naročila razveljavljena
Odločitev upravljalca s slovenskimi avtocestami Dars, da bo drugo cev karavanškega predora gradilo turško podjetje Cengiz Insaat Sanayi ve Ticaret, ki je z 89,3 milijona evrov podalo za najmanj 15 milijonov evrov cenejšo ponudbo od ostalih osmih ponudnikov, se je zaradi pritožb neizbranih ponudnikov znašla na državni revizijski komisiji. Ta je konec novembra odločila, da je izbrana Cengizova ponudba zaradi sprememb v času samega postopka nedopustna in je odločitev o oddaji javnega naročila razveljavila. Zdaj bodo morali na Darsu izvajalca izbrati ponovno, predvidevajo, da bi bila lahko odločitev sprejeta že ta mesec.
A zgodba se lahko še zaplete, saj je pri vsaki Darsovi odločitvi možna zahteva za revizijo. Ob tem tudi možnost razveljavitve razpisa in njegove ponovitve ni izključena. V Avstriji so na svoji polovici z deli začeli že septembra lani, strani naj bi mejo prebili leta 2022.
Nov časovni načrt razburil Korošce
Zataknilo se je tudi pri projektu tretje razvojne osi. Sredi decembra je Dars na sestanku na ministrstvu za infrastrukturo predstavil noveliran časovni načrt izgradnje severnega dela tretje razvojne osi, ki je razjezil prebivalce koroške regije. Za odsek Velenje-Slovenj Gradec, ki bi se moral začeti graditi konec letošnjega leta, Dars zdaj začetek gradnje predvideva leto dni pozneje. Zaključek gradnje, ki je bil predviden v letu 2023, je po novem predviden v letu 2026.
Odbor za izgradnjo 3. razvojne osi je imenoval Svet koroške regije, v katerem sedijo predstavniki štirih koroških občin in gospodarstva, člana pa sta tudi koroška poslanca. Predstavniki odbora naj bi imeli s predstavniki ministrstva za infrastrukturo sestanek še ta mesec, če na mizi ne bo zanje bolj sprejemljivega načrta, pa so pripravljeni tudi na proteste.
Tudi drugod po Sloveniji gradbišča
Nove prometnice pričakujejo tudi drugod po Sloveniji. Med drugim bodo v Krškem nadaljevali z gradnjo še zadnjega dela obvoznice. Gorenjci medtem do začetka pomladi pričakujejo odprtje prenovljenega mostu čez Savski otok. Zapora mostu je sredi septembra presenetila Kranjčane in v gorenjski prestolnici povzročila prometne zastoje, ob čemer je Bratuškova obljubila boljše obveščanje voznikov o zaporah cestišč.
V Radljah ob Dravi bodo prebivalce razveselili s preureditvijo problematičnega križišča na mestni obvoznici v krožišče. Občina se je projekta lotila v sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo. Dela so ocenjena na 272.000 evrov, večji del pa bo krila direkcija.
620 milijonov evrov letno za ceste in tračnice
V skladu z dogovorom koalicije bodo sredstva za cestno in železniško infrastrukturo po napovedih ministrice v tem mandatu ostala nekje na ravni lanskih, to je okoli 620 milijonov evrov letno. V skladu z rebalansom proračuna ima ministrstvo za infrastrukturo za letos na voljo 795,86 milijona evrov, kako bodo sredstva razporedili, bo znano do 10. januarja.
- Glej vest z dne 17.12.2018 - Predor Karavanke
- Glej vest z dne 21.12.2018 - Tretja razvojna os