„Premalo cenimo izkušnje zamejcev“
Predlog za ustanovitev delovnega telesa
Predsednica komisije DZ tudi predlaga, da bi na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ustanovili koordinacijsko delovno telo različnih ministrstev, ki se ukvarjajo z zamejci. Ne samo urad, tudi različna ministrstva, kot so ministrstvo za kulturo, ministrstvo za izobraževanje, ministrstvo za kmetijstvo, namenjajo določena sredstva in izvajajo projekte za zamejce, v skupno delovno telo pa bi bili vključeni predstavniki vseh ministrstev, ki se tako ali drugače ukvarjajo z zamejci, je pojasnila.
Novakova, ki je vodenje parlamentarne komisije prevzela letos jeseni, v preteklosti pa je že bila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, je še izrazila željo po ohranitvi slovenstva, slovenske kulture in jezika v zamejstvu ter da bi Slovenija imela dobre povezave z rojaki po svetu. Smiselno se ji zdi okrepiti čezmejno sodelovanje.
Nekajmesečno sodelovanje med sedanjo komisijo DZ z uradom vlade in ministrstvom je ocenila kot dobro, čas pa bo po njenih besedah pokazal, kako bo naprej. Kot predsednica komisije in poslanka lahko poziva vlado, da sprejme določene ukrepe, ji daje pobude, konkretnega reševanja, kot ga je imela v vlogi ministrice, pa sedaj ni. Lahko opozarja na težave in daje priporočila vladi, je še dejala v pogovoru za STA.
Pričakuje intenzivne pogovore
Novakova sicer tako od ministra za zunanje zadeve kot predsednika vlade pričakuje, da se bosta s sogovorniki na drugi strani meje intenzivno pogovarjala glede reševanja aktualnih težav. Konkretno je pri tem omenila obisk zunanjega ministra Mira Cerarja v Rimu, kjer bi moral s sogovorniki izpostaviti konkretna vprašanja, v ponedeljek pa mu bo na to temo zastavila tudi poslansko vprašanje. „Naloga komisije je, da od vlade zahteva, da izpostavlja te težave pri srečevanju s sogovorniki iz sosednjih držav,“ je dejala.
Glede primerjave položaja Slovencev v zamejstvu, ko je bila sama ministrica, in sedaj, je ocenila, da je bil na avstrijskem Koroškem storjen napredek. Podobno v Porabju na Madžarskem. Kot konkretno težavo je omenila položaj tiskanih manjšinskih medijev, tako v Italiji, kjer se obeta ukinitev subvencij tiskanim medijem, kar bi po besedah Novakove povzročilo veliko škodo slovenski avtohtoni narodni skupnosti, kot tudi na avstrijskem Koroškem, kjer je v finančnih težavah tednik Novice.
www.dz-rs.si
Vzorčna kmetija „primer dobre prakse“
Kot primer dobre prakse je omenila vzorčno kmetijo iz Porabja, po vzoru katere je nastala vzorčna kmetija na Hrvaškem, vendar je slednji projekt trenutno pod vprašajem. Slovenska skupnost v Gorskem Kotarju je zelo zanimiva, zelo povezana s Slovenijo. Vidim možnosti na turističnem področju in za prebujanje slovenske zavesti, zato se mi zdi škoda, da bi bil ta projekt zaustavljen, je povedala.
Na vprašanje o zakonodaji, ki ureja področje zamejcev in Slovencev po svetu, kot so zakon o odnosih Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja iz leta 2006, resolucija o odnosih s Slovenci po svetu iz leta 2002, resolucija o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah iz leta 1996 in strategija odnosov Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja iz leta 2016, je Novakova dejala, da podpira posodobitev in prevetritev te zakonodaje. Hkrati je opozorila, da mora Slovenija odločneje zahtevati od sosednjih držav dosledno spoštovanje ustrezne zakonodaje o zaščiti manjšin.
Konkretno je tudi tukaj omenila primer Italije in spremembo njenega volilnega zakona, ki bo omogočil realno izvolitev slovenskega predstavnika v oba domova italijanskega parlamenta. Novakova podpira tudi zajamčeno zastopstvo slovenske avtohtone skupnosti v parlamentih sosednjih držav po vzoru italijanske in madžarske skupnosti v Sloveniji. „To bi bilo edino pravično in pošteno.“
Finančna sredstva omejena
Glede podpore Slovencem po svetu se Novakova zaveda, da so finančna sredstva urada vlade omejena, poleg tega gre večina sredstev za zamejce. Spodbude so zaradi tega ponekod lahko samo simbolne narave, čeprav bi veljalo ponekod povečati tudi finančno podporo.
Izseljevanje izobraženih mladih iz Slovenije je težava, bi pa bilo drugače, če bi dejansko potem prihajalo do kroženja možganov. V Sloveniji se premalo ceni znanje, potrebna bi bila tudi davčna razbremenitev plač mladih strokovnjakov. Vračanje izobraženih bi lahko spodbudili tudi preko povezovanja znanstvenikov, kot to počne Slovenski svetovni kongres.
Pomembno je navezovanje stikov s tistimi, ki so uspeli v tujini. Hkrati bi ti morali vedeli, da je njihovo znanje v Sloveniji zaželeno in dobrodošlo ter da želimo, da so povezani z domovino in ohranjajo pozitiven odnos do nje. A potrebujemo obojestranski pozitiven odnos, tudi s strani Slovenije, je še dejala Novakova.