Slovenija pripravljena na dialog
Skupina zahteva ustavno priznanje
V službi za kulturne raznolikosti in človekove pravice so od leta 2008 dalje za financiranje projektov na področju nemško govoreče etnične skupine razdelili več kot 200.000 evrov, javni sklad za kulturne dejavnosti pa dodatnih več kot 12.000 evrov. Predviden znesek razpisa v prihodnjem letu bo 22.108 evrov, so ob tem še navedli pri Uradu vlade za komunikacijo (Ukom).
V Sloveniji naj bi po nekaterih ocenah živelo okoli 2.000 pripadnikov nemško govoreče skupnosti, ki pa ne živijo na strnjenem območju.
V odzivu na nedavno objavo resolucije Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti, v kateri od slovenske vlade zahtevajo ustavnopravno priznanje, so v Ukomu še zapisali, da Slovenija nima mednarodnopravnih zavez za ustavno priznanje nemško govoreče skupine. Edini mednarodnopravni dokument, ki opredeljuje vprašanje nemško govoreče etnične skupine na ozemlju Slovenije, je sporazum med vlado Slovenije in vlado Avstrije o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti, t. i. kulturni sporazum iz leta 2001.
Ta sporazum v 15. členu določa, da bosta pogodbenici sodelovali pri „projektih v korist kulturnih kakor tudi izobraževalno in znanstveno pomembnih želja in potreb pripadnikov nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji“.
sta.si
Navedeni člen tako določa zgolj meddržavno sodelovanje oziroma projekte v korist nemško govoreče etnične skupine, ne pa vprašanje pravnega statusa te skupine. Ob ratifikaciji sporazuma je Slovenija tudi sprejela interpretativno izjavo, da pripadniki nemško govoreče etnične skupine uživajo pravice po 61. členu slovenske ustave, ki navaja, da ima vsakdo pravico, da svobodno izraža pripadnost k svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo.
S tem je po navedbah iz urada vlade za komuniciranje dodatno poudarjeno, da 15. člena sporazuma ni mogoče šteti kot priznanja statusa v smislu 64. člena slovenske ustave, ki daje posebne pravice avtohtoni italijanski in madžarski narodni skupnosti, so še pojasnili pri Ukomu.
Ministrstvo RS za zunanje zadeve sicer ob objavi resolucije Zveze kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti poudarja, da je slovenska vlada pripravljena na nadaljnji dialog s predstavniki nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji ter ocenjuje, da je v obstoječem pravnem okviru mogoče najti dodatne rešitve in ukrepe za uresničevanje potreb in pričakovanj te skupine na področju jezika, kulture in ohranjanja identitete.
Slovenija v preteklosti podpirala kulturno delo
Ministrstvo RS za kulturo finančno podpira različne kulturne projekte zvez, društev in drugih nevladnih organizacij, ki so namenjeni pripadnikom nemško govoreče etnične skupine na območju Slovenije. Financiranje kulturnih projektov, kot so izdajanje, zbornikov, knjig, časopisov, izvedba razstav, koncertov, jezikovni tečaji in podobno, se izvaja na podlagi rednih letnih javnih razpisov. Namen razpisa je ohranjanje in razvoj jezikovne in kulturne raznolikosti ter kulturne identitete pripadnikov nemško govoreče etnične skupine v Sloveniji ter njihovi kulturni integraciji na območju Slovenije.
Slovenija si je v preteklosti z različnimi projekti prizadevala za ohranjanje kulturnega izročila in dediščine nemško govoreče etnične skupine na območju Slovenije; uprava za kulturno dediščino je načrtno izvajala dolgoletne raziskave, ki so nadgradile povojno topografijo sakralnih stavb v vrsti strokovnih publikacij, razstav in knjig. Te obsegajo topografijo vseh nekdanjih vasi, vseh sakralnih stavb in pokopališč območja.
Stalna razstava „Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev“ je od 1995 postavljena v Pokrajinskem muzeju Kočevje, manjše v spominskem objektu društva Kočevarjev staroselcev v Občicah, v Semiškem muzeju in v Koprivniku. V posebni knjigi je predstavljenih 75 pomembnih oseb območja. Študije so pisali akademiki Mitja Ferenc, Marija Makarovič, Gojko Zupan, Mateja Bavdaž, Helena Jaklitsch, Mihael Petrovič ml., raziskovalci ZRC SAZU in številni drugi, so še pojasnili pri Ukomu.