Šarec v sredo na Dunaju
Prvenstveno o migracijah in vrhu EU
Po napovedih iz kabineta predsednika slovenske vlade bodo osrednje teme pogovorov trenutno avstrijsko predsedovanje Evropski uniji, ki se bo sklenilo konec leta, in priprave na decembrski vrh EU. V povezavi s slednjim bosta sogovornika naslovila zlasti migracije, pogajanja o večletnem finančnem okviru EU 2021-2027, brexit in razmere na Zahodnem Balkanu. Slovenija pričakuje, da bodo evropski voditelji pregledali napredek pri uresničevanju sklepov, ki so jih sprejeli junija 2018.
Sogovornika bosta ocenila tudi rezultate izrednega vrha na temo brexita in izmenjala stališča glede razmer na Zahodnem Balkanu ter širitvenega procesa EU. Zahodni Balkan je tudi ena od prioritet avstrijskega predsedovanja Svetu EU.
Slovenija podpira vključevanje regije v EU, ob tem pa izpostavlja pomen izpolnjevanja pogojev s strani držav kandidatk in na drugi strani kredibilne širitvene perspektive, so ob tem poudarili v premierjevem kabinetu.
Obisk slovenskega premierja v Avstriji po navedbah uradne Ljubljane pomeni nadaljevanje visoke ravni partnerskih dobrososedskih odnosov in političnega dialoga med Slovenijo ter Avstrijo.
Avstrija je tretja gospodarska partnerica Slovenije, največja naložbenica in na drugem mestu po številu prihodov turistov ter nočitev. Blagovna menjava med državama presega pet milijard evrov letno.
Obstaja tudi nekaj odprtih vprašanj
Kljub dobrim odnosom med državama obstaja tudi nekaj odprtih vprašanj; prvo je avstrijski nadzor na meji s Slovenijo, ki se je začel ob vrhuncu begunskega pojava leta 2015. Slovenija meni, da je ta nadzor nepotreben, Avstrija pri njem vztraja.
Slovensko javnost je razburil tudi avstrijski zakon o prilagoditvi otroškega dodatka za v tujini živeče otroke zaposlenih v Avstriji, ki velja tudi za slovenske delavce tej državi. Delavci migranti iz Slovenije bodo poslej prejemali otroški dodatek glede na raven življenjskih stroškov v Sloveniji. Evropska komisija je zaradi zakona Avstriji že zagrozila s postopkom.
Tednik „Novice“ v resnih finančnih težavah
Ena od stalnic dialoga med Slovenijo in Avstrijo je tudi položaj slovenske manjšine v Avstriji. Pri tem velja izpostaviti, da se avstrijska finančna podpora slovenski manjšini v zadnjih dveh desetletjih ni povečala, zaradi česar prihaja do različnih finančnih težav pri delovanju manjšine. Med drugim je v resnih finančnih težavah tednik koroških Slovencev „Novice“.
Stalnica avstrijsko-slovenskih odnosov je notifikacija Avstrijske državne pogodbe (ADP), ki v 7. členu ureja pravice slovenske manjšine v Avstriji. Avstrija zavrača, da bi katera od novonastalih držav, med njimi Slovenija, nasledila katero izmed originalnih podpisnic ADP ali držav, ki so k njej pristopile, med njimi Jugoslavijo. Slovenija se sicer šteje za naslednico ADP, a nasledstva ni notificirala.
Se pa ima Avstrija za zaščitnico nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. V Zvezi kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji so le nekaj dni pred Šarčevim obiskom na Dunaju na slovensko vlado naslovili resolucijo, v kateri so ponovno pozvali k ustavnopravnemu priznanju nemško govoreče skupnosti v Sloveniji kot avtohtone narodne skupnosti. Zunanji minister Miro Cerar - ta je v vlogi vodje diplomacije že obiskal Dunaj - je v odzivu zatrdil, da ni pravnih podlag in tudi ne siceršnjih okoliščin, ki bi narekovale podelitev posebnega statusa tej etnični skupini.
Pričakovati je, da bosta premierja Slovenije in Avstrije spregovorila tudi o že omenjenem globalnem dogovoru ZN o migracijah. Za razliko od Slovenije se je Avstrija odločila, da ne bo pristopila h globalnemu dogovoru Združenih narodov o upravljanju migracij, ki ga bodo sprejeli ta mesec v maroškem Marakešu.