„Demokracija terja raznolikost glasov“

Avstrija se je v ponedeljek z državno slovesnostjo v dunajski operi uradno spomnila stote obletnice vzpostavitve avstrijske republike. Predsednik države Alexander Van der Bellen v svojem govoru posvaril pred utrujenostjo nad demokracijo.

Gostje so bili tudi preživeli holokavsta

Gostitelji prireditve so bili predsednik države Alexander Van der Bellen, kancler Sebastian Kurz in predsednik parlamenta Wolfgang Sobotka. Slavnostna govornica je bila koroška Slovenka Maja Haderlap. Posebni gostje slovesnosti ob obletnici ustanovitve republike Avstrije, ki je nastala ob razpadu Avstro-Ogrske monarhije po koncu prve svetovne vojne, so preživeli holokavsta in šolarji iz vse Avstrije.

„Liberalna demokracija je več kot vladavina večine“

Van der Bellen je v svojem govoru posvaril pred utrujenostjo nad demokracijo. Kdor stremi za hitrimi političnimi rešitvami v manj liberalni demokraciji, je na napačni poti. Ni bližnjic, je dejal zvezni predsednik in dodal, da je pot do skupnih rešitev včasih trnova, a je vredna vsega napora. Liberalna demokracija je po njegovih besedah tudi več kot vladavina večine.

„Liberalna demokracija terja raznolikost glasov in da ni prezrt noben glas,“ je Van der Bellen spomnil tudi na pravice manjšin in še dejal, da se ni mogoče odpovedati strpnosti. Posvaril je pred politikami, ki ločujejo. „Ustvarja se sovraštvo med nami in tistimi, ki so drugačni,“ je še opozoril in dodal, da se med drugačne umešča tudi starejše, mlajše, muslimane, Jude, tujce in revne.

Kurz za odgovornejši govor

„Nasilje v besedah lahko zelo kmalu preide v nasilje v dejanjih,“ je dejal zvezni kancler Sebastian Kurz (ÖVP). Ob tem je poudaril, da se mora vsaka generacija na novo boriti za mir, svobodo in blaginjo in podobno kot avstrijski predsednik poudaril, da lahko vse to „deluje samo skupaj“. To ne pomeni, da mora vsak imeti svoje mnenja, pač pa da ima vsak pravico do svojega mnenja, je na spletni strani objavila avstrijska televizija.

Podpredsednik avstrijske vlade Heinz-Christian Strache iz vrst svobodnjakov (FPÖ) je nacistično obdobje v Avstriji in preganjanje Judov označil za najtemnejše poglavje v zgodovini države, Avstrija pa je po njegovih besedah odgovorna, da se nikoli več ne ponovi tovrsten politični razvoj.

Predsednik avstrijskega parlamenta je v govoru na slovesnosti menil, da bodo preizkušnje za demokracije v prihodnosti premagovanje posledic digitalizacije ter demografske in podnebne spremembe. Pozval je k ničelni toleranci do antisemitizma in antisionizma ter posvaril pred vsesplošnim sumničenjem verskih skupnosti, saj to ustvarja zgolj predsodke in nepremostljive razlike. Hkrati je dejal, da ne bi smeli tolerirati vzporednih skupnosti, ki zavračajo temeljni državni ustroj Avstrije.

Glej vest z dne 12.11.2018