Prizadevanja za zmanjšanje hrupa
Prizadetih okoli 200.000 ljudi
Vsaka omejitev, s katero bi se zmanjšala zmogljivosti tovornega prometa na železnici, bi pomenila manjšo konkurenčnost. Namesto prevoza po okolju prijazni železnici, bi se povečal tovorni promet na cesti. Ta dilema je prišla do izraza pri omizju deželnega studia ORF „Radio Kärnten Streitkultur“. Oddajo je vodila urednica Birgit Rumpf-Pukelsheim.
Za okoli 200.000 ljudi, ki živijo v centralnem prostoru na progi vzdolž Vrbskega jezera med Celovcem in Beljakom, pa je to le tolažba, o kateri po izkušnjah s hrupom zaradi tovornega prometa dvomijo. To je en izsledek stališč poslušalk in poslušalcev, ki so spregovorili o izkušnjah življenja s hrupom. V Celovcu, Porečah ali na Osojah, kamor naj bi po mnenju enega sobesednika preusmerili en del tovornega prometa. Dosedanja prizadevanja avstrijskih železnic (ÖBB), da bi s protihrupnimi ukrepi in tišjimi vagoni doprinesle k znosnejšemu življenju, zlasti ob upoštevanju predpisanih enot za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti v nočnih urah, ne spremeni dejstva, da se bliža čas, ko bo železnica visokih zmogljivosti stvarnost.
Isochrom
Celovška županja za ločitev prog
Prav na ta trenutek so bila osredinjena nekatatera razmišljanja radijskega omizja deželnega studia ORF „Radio Kärnten Streitkultur“, ob katerem je bilo slišati, koliko časa je že preteklo, ne da bi se zgodilo karkoli odločilnega. Županja mesta Celovec Maria-Luise Mathiaschitz (SPÖ) se zavzema za ločitev železniških prog. Franz Hammerschmid, predstavnik avstrijskih železnic za infrastrukturo, pa je v svojem pojasnilu opozoril na dogovor železnic z deželno in zvezno vlado iz leta 2017 in hkrati menil, da v takšnem primeru ne sme biti nobenih ovir pri razmišljanjih.
Prisluhnite odlomkoma iz radijskega omizja:
V sklopu presoje variant za ločen potniški in tovorni promet, kakor si želi županja mesta Celovec po začetku obratovanja železnice visokih zmogljivosti, je urednica oddaje Birgit Rumpf-Pukelsheim omenila hrbtišče Gur. Za preložitev tovornega prometa s proge vzdolž Vrbskega jezera in tiste mimo Osoj se je zavzela tudi podpredsednica turističnega združenja Osoje-Osojščica Eva Maria Hoffmann.
Kje konkretno naj bi potekala alternativna železniška proga, pri omizju deželnega studia ORF po več kot uri kresanja mnenj ni bilo jasno. Je pa Hammerschmid ponovno priklical v spomin dogovor, sklenjenega maja 2017, da bo do leta 2020 narejena študija o izvedljivosti projekta. Resnično prepričana po teh zagotovilih, da se bodo stvari premaknile, županja Mathiaschitz vendar ni bila. Ni pa zaznala nasprotovanj načelnim razmišljanjem o preusmeritvi tovornega prometa.
Delovno srečanje s prometnim ministrom
Deželni svetnik Ulrich Zafoschnig (ÖVP) ima v doglednem času delovno srečanje s pristojnim ministrom za infrastrukturo Norbertom Hoferjem (FPÖ). Tudi pomisleki zaradi hrupa železnice, o katerih so govorili pri omizju, bo vnesel v pogovore. Skupni imenovalec vseh pri omizju je premik z mrtve točke. Čas torej teče in tako še kar traja, kar je spoznal predstavnik ljudske iniciative v Celovcu, da se 14 let ni zgodilo ničesar.
V 90. letih diskusija v Rožu
Kako kratko obdobje v takšnem diskusijskem procesu je eno desetletje, nazorno kaže primer z začetka 90. let prejšnjega stoletja. 12. maja 1991 je bila v slovenski televizijski oddaji „Dober dan, Koroška“ reportaža o načelnih razmišljanjih, zaradi katerih so ljudje na širšem območju Roža izrazili svoje strahove glede železnice visoke zmogljivosti skozi Rož. Naslanjali so se na brošuro „Bahnprojekte für Kärnten 1990“, Klub slovenskih občinskih odbornikov je objavil odprto pismo.
To je čas, ko so se na širšem območju Roža odločno uprli načrtom železnice visoke zmogljivosti skozi Rož, govornik iniciative „SOS Rož“ je bil takratni občinski odbornik Volilne skupnosti Borovlje Peter Waldhauser. Zbrali so 26.000 podpisov. Waldhauser, ki medtem ni več aktiven v politiki, je prepričan, da je preveč argumentov, zaradi katerih je vodenje železniške proge za tovorni promet skozi Rož neverjetno. Ni pa nikdar izključeno. Že zato je treba kresanje mnenj spremljati budno in pozorno, pravi.
Waldhauser: „Razvoj spremljati budno in pozorno“