Živel je za enakopravnost
Razsoden politik, zastopnik kmetic in kmetov...
Leto 1975 je bila prelomnica za samostojno politično gibanje slovenske narodne skupnosti. S kandidaturo Koroške enotne liste (KEL) se je začelo nepretrgano organizirano delovanje Enotne liste (EL) na deželni ravni. Ko je 1985 odstopil ustanovni predsednik Kluba slovenskih občinskih odbornikov (KSOO), je odgovorno delo prevzel Fric Kumer in vodil Klub do leta 1989. 1991, ob osamosvojitvi Slovenije, je prišlo na pobudo Kumra do splošne združitve vseh slovenskih samostojnih vodilnih struktur v nadregionalno EL.
...zadružnik, kulturnik in velik prijatelj lova
Redki so koroški liki s tako vsestranskim življenjem, kakršno je izpolnil Fric Kumer, p.d. Črčej z Blata pri Pliberku. Najbolj od vseh njegovih značilnosti pa ga je odlikovala njegova povezovalna vloga preko vseh svetovno-nazorskih pogledov. Tudi ali predvsem zato je sooblikoval življenje slovenske narodne skupnosti kot razsoden politik, zastopnik kmetic in kmetov, zadružnik, kulturnik in velik prijatelj lova.
orf
V prizadevanjih za politično vključevanje koroških Slovencev je vtisnil Fric Kumer svoj neizbrisen pečat samostojnemu političnemu gibanju. Enotna lista (EL) mu je ob 30-letnici samostojnosti in neodvisnosti leta 2005 skupaj z drugimi počaščenimi vročila Zlato odlikovanje "za izredne zasluge za samostojno politčno gibanje. 26 let je bil občinski politik v Pliberku, najprej kot občinski odbornik, nato nekaj let tudi podžupan in mestni svetnik. Kot integralna osebnost je bil deležen številnih priznanj.
orf
Že leta 1993 sta podelila ekonomskemu svetniku Fricu Kumru Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) Tischlerjevo nagrado „za zasluge za samostojno politčno gibanje“.
Ob politični enakopravnosti se je zavzemal za gospodarsko neodvisnost kmečkega prebivalstva in bil neštetokrat kandididat Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov. Svoje izkušnje iz mladostnih let, ko je bil od leta 1963 do 1979 predsednik Katoliškega prosvetnega društva Šmihel, je Kumer v zrelejših letih vnašal v kulturno življenje mesta Pliberk.
orf
Z ustanovitvijo Društva Kulturni dom Pliberk in začetkom gradnje se je uresničila 30-letna želja, da bi zagotovili ustvarjalcem iz Pliberka, Podjune in širšega območja primerno infrastrukturo. Z odprtjem aprila leta 2004 je postal Kulturni dom Pliberk „kraj srečanja in kulture“. Vzajemno so premostili vse ovire, kar je mnogo dobrotnikov spodbudilo, da so finančno podprli projekt in ga odobravali.
Prav v Kulturnem domu Pliberk je bilo leta 2014 v duhu čezmejnega povezovanja praznovanje pol stoletnice obstoja Kluba prijateljev lova. Fric Kumer je bil 31. maja leta 1964 med ustanovnimi člani. Leta 1988 je postal predsednik Kluba prijateljev lova.
Kot predsednik Kluba prijateljev lova se je Kumer zavzemal tako za lovski blagor, kakor tudi za enakopravnost slovenščine v lovskih krogih. 30 let je bil tudi delegat v Deželni lovski zvezi.
orf
30. oktobra 2014 je prejel iz rok predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja medaljo „za častno dejanje za povezovanje manjšine na avstrijskem Koroškem z matičnim narodom“ ter za prepletanje družbenega in gospodarskega življenja na obeh straneh meje.
Vrsto let je bil Fric Kumer predsednik upravnega odbora Posojilnice bank Pliberk in pozneje predsednik nadzornega odbora.
Kakor je ob podelitvi Tischlerjeve nagrade v slavilnem govoru dejal Andrej Wakounig, je Kumer v življenju združeval tri poklice: bil je kmet, kulturnik in eden najbolj profiliranih slovenskih politikov. V 82. letu starosti je Fric Kumer, po domače Črčej, izpolnil svoje poslanstvo. Ostaja pa njegovo vodilo, zapisano ob vročitvi medalje za častno dejanje: „S slovensko besedo smo ali pa nas ni!“
Molitev v Pliberku, pogreb v Šmihelu
Pogreb bo v sredo, 17. oktobra, ob 11. uri v Šmihelu, kjer bo v farni cerkvi od 10. ure naprej priložnost za poslovitev od rajnega Frica Kumra. Molitev pa bo na predvečer pogreba - v torek, 16. oktobra, od 18. ure naprej v pliberški mrtvaški veži.