Kickl zavrnil kritiko Slovenije glede nadzora

Avstrijski notranji minister Herbert Kickl (FPÖ) je v Luksemburgu znova zavrnil slovenske kritike zaradi podaljševanja nadzora na meji. Izpostavil je, da slovenskega stališča ne more razumeti in da je njegova naloga zagotoviti varnost Avstrijcev. Da zunanja meja ni dovolj varna, dokazuje razprava o krepitvi mejne straže, je še dodal.

„Sredstvo za zagotavljanje varnosti“

Nadzor na meji med Avstrijo in Slovenijo, ki je po prepričanju slovenske strani povsem neutemeljen, je po besedah avstrijskega notranjega ministra učinkovito sredstvo za zagotavljanje varnosti Avstrijcev. Notranje meje bodo nadzorovali, dokler ne bo ustrezno delovala zunanja meja, je ponovil dobro znano avstrijsko stališče.

Dejstvo, da so notranji ministri EU v petek v Luksemburgu razpravljali o krepitvi evropske mejne in obalne straže za utrditev zunanje meje, je po Kicklovem mnenju dokaz, da obstajajo očitne pomanjkljivosti na zunanji meji. To ni najbolj zaželena možnost, vendar pa gre za jasna pričakovanja ljudi, je še izpostavil.

Avramopulos: „Čas, da se to konča“

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je ponovil, da je „čas, da se to konča“, saj da podaljševanje notranjega nadzora spodkopava schengen, ki je najbolj otipljiva korist evropske integracije. A na vprašanje, ali je torej nadzor neutemeljen, ohlapno odgovarja, da nekatere skrbi sicer so utemeljene, a da komisija spodbuja policijska preverjanja bolj v notranjosti države.

V Evropski komisiji so v četrtek potrdili, da so prejeli obvestilo Avstrije o podaljšanju nadzora na notranji mejah do 19. maja. Članica mora komisijo o podaljšanju obvestiti štiri tedne prej. Gre za ukrep na podlagi 25. člena schengenskega zakonika, ki dopušča enostransko uvedbo začasnega nadzora v primeru predvidljive resne grožnje javnemu redu ali varnosti.

V schengenskem zakoniku je sicer določen rok - ta nadzor je mogoče uvesti za do šest mesecev. A v praksi se lahko člen očitno večkrat sproži na novo. Jasnemu odgovoru na novinarska vprašanja, ali lahko torej članice nadzor podaljšujejo neomejeno, se v komisiji izmikajo.

So pa v četrtek v komisiji zatrdili, da bodo avstrijski ukrep ocenili in kot vselej pozorno spremljali izvajanje. Pojasnili so tudi, da lahko komisija poda negativno mnenje, če presodi, da je ukrep nepotreben in nesorazmeren, česar doslej sicer še ni storila. V tem primeru se sproži proces posvetovanja, ki vključuje zadevno članico in sosednje države.

Glej vest z dne 11.10.2018