„Osvetlili bomo posebej vlogo mej“
Temeljita obravnava posledic postavljanja meja
V celovški Mohorjevi se v četrtek z okroglo mizo začenja prireditvena serija o mejah, ki ločujejo in povezujejo. Gre za tridnevni niz, ki naj bi osvetlil vlogo meja v geografskem smislu in v smislu meja v glavah. 100-letnica konca prve svetovne vojne in obletnica koroškega plebiscita sta priložnost za temeljito obravnavo posledic postavljanja meja, kako jih je mogoče premostiti in kako je mogoče koristiti in vključiti petenciale obmejnih območij.
parlamentsdirektion/mayr-siegl
Eden od moderatorjev prireditvenega niza je profesor za mednarodno pravo, poznavalec manjšinskega prava, Dunajčan Gerhard Hafner, ki poudarja, da je v luči pozornosti niza prireditev predvsem leto 1918.
Dokler obstajajo meje, bodo in so meje nekaj stalno prisotnega. Ločitveni element meje pa je treba minimriati, če že ne odpraviti. Tu pa je v veliko pomoč integracija, je prepričan Hafner.
Odpraviti geografske meje je iluzija in bi bil neizvedljiv poskus, poleg tega ugotavlja Hafner.
Pri integraciji, da so v pomoč in podporo številni elementi, mehanizmi in številne poti s katerimi je mogoče ločitvene tendence zmanjšati, pravi.
Evropska unija pa v prvi vrsti zaradi beguncev spet gradi nove meje oziroma jih postavlja tam, kjer so nekoč že bile, obžaluje Hafner.