Pomemben mejnik za regijo

Na avstrijski strani se je začela gradnja druge cevi karavanškega predora, kar je pomemben mejnik za Koroško in za Slovenijo, so poudarili ob položitvi temeljnega kamna. Razen boljše pretočnosti se bo izboljšala tudi prometna varnost.

Že leta 1986 bila načrtovana druga cev

S slavnostno položitvijo temeljnega kamna in močno detonacijo s simbolnim prvim odkopom so se v torek opoldne na avstrijski strani uradno začela gradbena dela za drugo cev karavanškega predora na južni avtocesti A 11. Sicer naj bi predor skozi Karavanke že pri projektiranju leta 1986 dobil za vsako smer ločeno cev. Vendar so takrat ocenili, da je količina prometa premajhna in zadostuje samo ena cev, po kateri poteka promet dvosmerno. Kako so se ušteli, kažejo aktualni podatki. V poletni sezoni se skozi predor vozi dnevno do 30.000 vozil, pa tudi pozimi jih je vsak dan po 10.000. Posledica so kilometre dolgi zastoji in dolge čakalne dobe.

Predvidoma leta 2026 naj bi bilo ozko grlo na evropskem koridorju 10 v smeri sever jug odpravljeno. Do takrat bodo odkopali 1,4 milijona ton skale, to je material za 50.000 tovornjakov. Predor je dolg osem kilometrov. 4,4 kilometra je na avstrijski strani, 3,5 kilometra pa na slovenski. Investicijska vsota za gradnjo druge cevi bo znašala 320 milijonov evrov. Avstrijska družba Asfinag bo v gradbena dela vložila približno 190 milijonov evrov. Okoli 10 odstotkov bo sofinancirala evropska komisija.

Prekop med slovensko in koroško stranjo je načrtovan za leto 2022, sledila bodo notranja dela. Za prometno varnost bodo vsakih 350 metrov uredili prečnike in ubežne poti v drugo cev, za nadziranje prometa bodo vgradili najsodobnejšo tehnologijo z videodetekcijo, senzorji in elektronskim sistemom prometne signalizacije.

„Evropska povezava“

2024 naj bi bila druga cev končana. Zatem bodo obnovili staro cev, leta 2026 pa naj bi bilo konec dvosmernega prometa po eni cevi. Z drugo cevjo ne bo boljša le pretočnost, temveč predvsem prometna varnost. Gradnja druge cevi je vsekakor pomemben mejnik za Koroški in za Slovenijo, je poudaril deželni glavar Peter Kaiser (SPÖ).

„Upamo, da bomo začeli decembra“

Na avstrijski, koroški strani predora so se dela začela uradno v sredo, na slovenski strani pa začetek del še ni dorečen. Družba za avtoceste RS (Dars) je konec julija kot izvajalca del za izgradnjo druge cevi karavanškega predora izbrala turško podjetje, katerega ponudba v višini 90 milijonov evrov je bila bistveno cenejša od ostalih osmih ponudb. Po izboru pa so se v nekaterih slovenskih medijih začeli pojavljati očitki na račun izbranega turškega podjetja, da je postavilo dumpinško ceno, da gre za režimsko podjetje turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana in da izkorišča delavce.

Glavni razlog, da bo na slovenski strani prišlo do zamika, pa ni poročanje v medijih, temveč da so tri podjetja, ki niso bila izbrana, vložila pritožbo, je pojasnil direktor družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS) Tomaž Vidic, ki kljub temu upa na hiter začetek.

„S sosedom moraš biti dober“

Tudi generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Milan Predan upa na čim hitrejši začetek gradbenih del tudi na slovenski strani. Ne le za infrastrukturni projekt, temveč od vsega začetka tudi za projekt, ki povezuje ljudi na obeh straneh Karavank, pravi Predan.

Glej ves z dne 18.09.2018