Na Dunaju o jezikih, književnikih in Podjuni

Večjezičnost, književniki, Podjuna in zgodovinske zareze so teme jesenskega programa Slovenskega inštituta na Dunaju. Razpravljali bodo o jezikih, se spomnili Ivana Cankarja, Slavka Gruma in Leva Detele, osvetlili nekaj zgodovinskih obletnic ter Dunajčanom predstavili južno koroško regijo Podjuno in Železno Kaplo.

Jezik, materinščine, večjezičnost

Vprašanje jezika, materinščine in večjezičnosti ni le splošna tema ob začetku novega šolskega leta, temveč je po besedah predsednika Slovenskega inštituta na Dunaju Herberta Seherja osrednja vsebinska točka inštituta, ki v avstrijski prestolnici deluje od januarja 2016.

Prva na jesenskem sporedu je torkova (18.09.) razprava o slovenščini na izobraževalnem področju, na katero vabijo predvsem slovensko govoreče starše, stare starše ter pedagoge in vzgojitelje, z njo pa želijo opozoriti na možnosti poučevanja slovenskega jezika na Dunaju. Razprava bo ob 19. uri na Slovenskem inštitutu (IÖK, Hanuschgasse 3 v 1. okraju). O pomenu dvo- in večjezičnosti na Dunaju bodo razpravljali tudi na Evropski dan jezikov, 26. septembra, tedaj v Hrvaükem centru (Schwindgasse 14 v 4. okraju).

Na Dunaju živeči umetnik Izidor Stern vabi 28. septembra vabi na ogled svojega ateljeja v proizvodnji porcelana Augarten (Ob. Augartenstr. 1 v 2. okraju), Podjunčan in pisatelj Feliks Kucher bo na predvečer spomina na 10. oktober 1920 predstavil svoj biografsko-zgodovinski roman Kamnik, 14. oktobra pa je na sporedu srečanje o najjužnejši trški občini Avstrije, Železni Kapli.

Cankar in Dunaj

Stoto obletnico smrti Ivana Cankarja, ki je več let živel in študiral na Dunaju, bodo obeležili z dvema prireditvama. Literarni strokovnjak Erwin Köstler bo primerjal družbeno, umetniško in politično sliko Dunaja iz časa Cankarja (1876-1918) in časa koroškega pisatelja Michaela Guttenbrunnerja (1919-2004), ob tem spregovoril o njunih življenjskih poteh in opredelil vpliv Dunaja na njuno ustvarjanje. Na dan Cankarjeve smrti, 11. decembra, bodo obletnico obeležili pri znanem Heuriger 10er Marie v Ottakringu, kamor je po zapiskih sodeč Cankar redno zahajal.

V oktobru bodo premišljevali o tem, kakšno vlogo je Dunaj odigral tudi v življenju in delu pisateljev Slavka Gruma (1901-1949) in Leva Detele (1939). Ta že od leta 1960 na Dunaju dela kot svoboden književnik in se posveča literarnem ustvarjanju in publicistiki. Osvetlili bodo tudi nekaj okroglih zgodovinskih obletnic - Manfried Rauchensteiner in film iz leta 1965 z naslovom „3. november 1918“ po romanu Franza Theodorja Csokorja bosta osvetlila leto 1918, leto 1848 pa razstava „1848 - pozabljena revolucija“.