„Tragična zareza za manjšino“
orf
„Najhujši udarec za manjšino“
To zarezo da je slovenska narodna skupnost začutila na domala vseh ravneh njenega življenja, poudarja NSKS v izjavi za javnost in med drugim ocenjuje, da je še posebej vplivala na obvladanje slovenskega jezika, ki je osrednja življenjska žila skupnosti. Kakor med drugim pojasnjuje predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko, je do leta 1957 obiskalo na Južnem Koroškem obvezni dvojezični pouk preko 13.000 otrok, po odpravi tega pouka ob začetku šolskega leta 1958 pa je bilo vpisanih samo še kakih 1.300 učencev. »Od tega hudega udarca se slovenska narodna skupnost nikoli ni več popolnoma opomogla«, meni Inzko.
Po oceni Inzka naj bi se sistem prijav za pouk slovenščine spremenil, najkasneje tedaj, ko bo več kot 50 odstotkov prijav. »V prihodnje naj bi se uvedel sistem odjav za tiste otroke, ki slovenskega pouka ne želijo, za ostale naj bi pa bil obvezen. Tako kot pri verouku in tako kot to funkcionira na Gradiščanskem. To bi bila za manjšino prijaznejša ureditev, kot sedanja«, je med drugim meni predsednik Narodnega sveta.
orf
„Skrajni čas za odpravo krivice“
V tiskovni izjavi pa NSKS v zvezi z odpravo obveznega dvojezičnega šolstva objavlja tudi mnenje odvetnika in predstavnika Društva slovenskih pravnikov na Koroškem Rudija Vouka. Ta ugotavlja, da bi bil ob spremenjenih okoliščinah, ko se govori o izboljšanju klime med večino in manjšino ter dejstvu, da je skoraj polovica otrok prijavljenih k dvojezičnemu pouku skrajni čas, da se krivico izpred 60 let popravi in dodaja: „Če bi nadaljevali s tem sistemom obveznega dvojezičnega šolstva, po mojem prepričanju nikdar ne bi prišlo do zaostritve narodnostnega konflikta, kot se je zgodilo v 70-ih letih, saj bi enostavno zaradi poznavanja jezika s časom odpadli predsodki in nesporazumi“, pravi Vouk.