„Arbitraža bi bila ustrezna rešitev“

Zvezni predsednik Alexander Van der Bellen je v ponedljek po pogovoru s hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović na uradnem srečanju na Hrvaškem med drugim izrazil pričakovanje, da bi kmalu lahko prišlo do rešitve spora o meji med Hrvaško in Slovenijo na podlagi arbitražnega postopka.

Odnosi med državama označila za „izvrstne“

Grabar-Kitarovićeva in Van der Bellen, ki je s tem srečanjem začel dvodnevni uradni obisk na Hrvaškem, sta po pogovorih v uradu hrvaške predsednica stopila pred novinarje in soglašala, da so odnosi med Hrvaško in Avstrijo „izvrstni“. Kot sta povedala, sta se sicer pogovarjala o razvoju dvostranskih političnih in gospodarskih odnosov, stanju v jugovzhodni Evropi ter tudi o migracijah in nadzoru zunanje meje Evropske unije.

„Lahko bi kmalu prišlo do soglasja med državama“

Novinarje pa je predvsem zanimalo, kako se spor o meji, ki ga imata dve članici EU in zveze Nato, Hrvaška in Slovenija, odraža na ostale države Zahodnega Balkana, ki imajo še večje medsebojne odprte probleme, EU pa se jim predstavlja kot „korenček“, ki bo pomagal rešiti njihove medsebojne spore. Van der Bellen je odgovoril, da je bilo stališče Avstrije vedno, da bi bila arbitraža ustrezna rešitev za to vprašanja in da meni, da bi na podlagi arbitražnega postopka kmalu lahko prišlo do soglasja med Hrvaško in Slovenijo. Kot je dodal, je treba vztrajati, da se spori med državami urejajo, preden bodo postale članice EU.

Van der Bellen Kolinda Grabar Kitarović

sta.si

„Obe državi imata odgovornost za ureditev spora“

Grabar-Kitarovićeva je dejala, da imata obe državi odgovornost za ureditev spora o meji, ki po njeni oceni ne določa odnosov med Hrvaško in Slovenijo. Spomnila je, da urejanje dvostranskega spora o meji ni bilo del hrvaških pogajanj o članstvu v EU, a sta državi ob pomoči Evropske komisije dosegli arbitražni sporazum. Ponovila je, da je arbitražni postopek za Hrvaško „nepovratno kompromitiran“ ter da za Hrvaško izidi arbitraže „ne obstajajo“. Kot je poudarila, takšno stališče ne pomeni, da si Hrvaška ne želi reševanja spora o meji, a je dodala, da spor „nima posebnih posledic, razen na ljudi, ki živijo ob meji“. Meni, da je ljudem ob meji potrebno olajšati življenje z maloobmejnimi sporazumi.

Van der Bellen se bo v torek srečal še s predsednikoma hrvaške vlade in sabora Andrejem Plenkovićem in Gordanom Jandrokovićem. Med dvodnevnim obiskom v Zagrebu je napovedana tudi njegova udeležba na hrvaško-avstrijskem gospodarskem forumu.

Sledilo je tudi novinarsko vprašanje, ali hrvaška predsednica pričakuje, da bo Slovenija blokirala vstop Hrvaške v schengensko območje zaradi zavračanja uveljavitve arbitražne odločbe. „Upam, da Slovenija ne bo uveljavila te pravice oz. mehanizma, da bo blokirala vstop Hrvaške v schengen samo zato, da bi to izkoristila kot dodatno težo na svoji strani za reševanje vprašanja meje na način, na kateri si to Slovenija želi,“ je povedala Grabar-Kitarovićeva.

Rešitev spora tudi v interesu Evropske unije

Znova je izrazila prepričanje, da je rešitev spora o meji možno doseči na podlagi dvostranskega sporazuma. Meni, da je v interesu EU in Slovenije, da bi Hrvaška čim prej vstopila v schengensko območje zaradi vseh varnostnih izzivov. Pričakuje, da bo Hrvaška do konca leta izpolnila tehnične kriterije za članstvo. Ni želela ugibati, kako bo v primeru spora ravnala nova slovenska vlada, a pričakuje, da ne bo izsiljevanja rešitev, ki ne bo posledica dogovorov in kompromisov.

- Vest v nemškem jeziku
- Glej vest z dne 05.07.2018