„Odpiramo skupni čezmejni prostor“

„Dolžnost in naloga je, da pripadnost in željo po sodelovanju s Slovenijo ohranjamo, krepimo in nadaljujemo, ne glede na to, kakšna bo sestava vlade in kdo bo vodil to resorno ministrstvo“, daje v razmislek državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Aleksandra Pivec.

Odnose urejajo pravni akti

Ne glede na prihodnjo vlado Republike Slovenije določajo odnos RS do slovenskih skupnosti v sosednjih državah pravni akti, med njimi Strategija odnosov RS s Slovenci zunaj njenih meja, ki nosi datum 5. maj 2016. Ohranitev, krepitev in razvoj slovenstva v skupnem slovenskem kulturnem prostoru je zapisan kot poglavitni cilj v dokumentu. Zakonodaja z dokumenti je objavljena tudi na spletni strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Med poglavji, ki so navedena, je gospodarsko in regionalno sodelovanje.

Leta 2011 je vlada RS sprejela Strategijo sodelovanja med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah na področju gospodarstva do leta 2020. Za izvajanje in spremljanje strategije deluje pri Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Medresorska delovna skupina. Med temeljnimi cilji in usmeritvami je uvajanje skupnih gospodarskih interesov v prostoru, kjer živijo slovenske narodne skupnosti, z upoštevanjem geopolitičnih, zgodovinskih in gospodarskih okoliščin teh skupnosti v posamezni državi.

Tudi nedavno zasedanje medresorske delovne skupine, 21. junija na Reki, tretje v letošnjem letu, je bilo usmerjeno v pripravo in izvedbo skupnih razvojnih gospodarskih projektov med RS in slovenskimi institucijami v zamejstvu. Gospodarski subjekti iz sosednjih držav, Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta, Slovenska gospodarska zveza iz Celovca, Urad za Evropo z Reke in Razvojna agencija Slovenska krajina iz Monoštra imajo tudi sicer tehtno mesto, ko državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Aleksandra Pivec ponazarja različne načine uveljavljanja skupnih gospodarskih interesov slovenske narodne skupnosti v posamezni državi.

„Za skupen kulturno-gospodarski prostor“

Če je omenila na poletnem sprejemu Mohorjeve Celovec minuli torek v pogovoru za Slovenski spored ORF sprva pomen Slovenskega knjižnega centra v Celovcu in krepitve slovenskih knjižnih središč izven meja RS, je v nadaljevanju poglobila razmišljanja o spodbujanju različnih aktivnosti za krepitev pripadnosti slovenstvu in odpiranje skupnega čezmejnega prostora tudi v duhu regijskega povezovanja, kjer meje ne bi smele več ovirati sodelovanja.