Minister na Prevaljah pomirjeval

Slovenski minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je po seji odbora za gradnjo 3. razvojne osi v sredo na Prevaljah znova zagotovil, da gre projekt svojo pot naprej. Pri tem je Gašperšič izrazil upanje na čim prejšnjo razrešitev zastoja na spodnjem delu trase, ki je nastal zaradi vloženih ustavnih presoj.

Hitra cesta za koroško regijo „gre pot naprej“

Gašperšič je dejal, da sestanek na Prevaljah vidi predvsem v luči zaupanja in sodelovanja vseh, ki so akterji pri gradnji 3. razvojne osi. V povezavi s projektom je pojasnil, da gre za dva odseka, pri čemer na tistem od Velenja do Slovenj Gradca ni nobenih ovir, zato gredo lahko na njem s polno paro naprej. Tam so po njegovih besedah še vedno izvedljivi roki za gradnjo po zastavljenem protokolu, kar bi začetek prvih del pomenilo konec leta 2019.

Medtem pa na spodnjem delu trase od avtocestnega križa do Velenja še vedno obstajajo tveganja zaradi pobude in zahteve za presojo ustavnosti državnega prostorskega načrta. Minister si želi, da bi ustavno sodišče obe čim prej obravnavalo ali pa bi skupaj s svetom regije dosegli dogovor s civilnimi pobudami in občinami, da ju morda vendarle umaknejo.

Na vprašanje, ali je s svojim obiskom uspel pomiriti Korošce, je še enkrat odvrnil, da je prišel zato, da se pogovorijo in vidijo, kako stvari stojijo ter kakšne aktivnosti potekajo, predvsem pa si želi, da bi utrdili medsebojno zaupanje pri sodelovanju glede tega prepotrebnega infrastrukturnega projekta. Ni izključil niti možnosti, da bi zaradi težav pri dogovarjanju glede trase spodnjega dela ceste to pomenilo večjo pozornost in hitrejšo realizacijo zgornjega dela osi.

Čeprav je njegovo ministrstvo pozvalo ustavno sodišče k čim hitrejšemu odločanju, od tam doslej kakega posebnega odziva niso prejeli. V sredo so se zato dogovorili, da k temu ustavne sodnike pozove še svet koroške regije. Slednji bo skušal prepričati tudi občine, ki so zahtevale ustavno presojo, da si morda le premislijo.

„Gre za celotno traso od Holmca do avtoceste“

„Ko je nad nami ustavna presoja enega odseka, ne more biti takega zadovoljstva, kot bi lahko bilo, če bi se celotna trasa že projektirala in bi se gradnja kmalu začela. Vpliv enega na drug odsek je zelo pomemben, seveda pa nam gre za celotno traso od Holmca, preko Slovenj Gradca in Velenja do avtocestnega križa,“ je bil jasen prevaljski župan Matic Tasič, ki zahteva, da naj zgornji odsek ne bo talec spodnjega ter da se čim prej nemoteno zgradi.

Mladinska iniciativa za 3. razvojno os je ta teden opozorila, da časovnica iz protokola za izgradnjo, pred časom podpisana med ministrstvom in svetoma obeh regij, ni več realna, vzrok za to pa sta prav vloženi pobuda in zahteva za ustavno presojo nekaterih občin in civilnih iniciativ iz Savinjske doline, ki so po njihovem prepričanju delno tudi politično motivirane.

Koordinator iniciative Aljaž Verhovnik tudi po sestanku veliko razlogov za zadovoljstvo ni imel. Kot je spomnil, je bil državni prostorski načrt za traso med Velenjem in Slovenj Gradcem sprejet že leta 2013.

„Po petih letih bi pričakoval, da bo odsek že davno zgrajen, pa je bila prejšnji mesec zgolj oddana pogodba za projektiranje odseka. Optimistični smo še vedno, a rokov si ne upamo več napovedovati. Verjeli bomo, ko bomo videli v naravi,“ je dejal Verhovnik.

Da je odlašanje z izgradnjo severnega kraka 3. razvojne osi nedopustno, sta v torek opozorili tudi območni gospodarski zbornici Koroške in Savinjsko-šaleške regije. V skupnem pismu sta apelirali na zavedanje o pomenu gospodarstva obeh regij za razvoj celotne Slovenije, pri čemer je sodobna cestna infrastruktura razvojni imperativ.

„S sodobnejšo in varnejšo prometno povezavo bo v obeh regijah omogočena razbremenitev zdaj preobremenjene infrastrukture, neprimerne za gospodarstvo, ki si prizadeva za celovit kakovosten razvoj. Rezultati preteklega leta kažejo vse večjo vpetost obeh regij v mednarodno okolje, saj so koroške družbe povečale izvoz za deset, v savinjsko-šaleški regiji pa za 15 odstotkov,“ poudarjajo predstavniki gospodarstva obeh regij, ki je lani skupaj ustvarilo 4,8 milijarde evrov prihodkov.

Glej vest z dne 20.04.2018