Lipuš prejme veliko državno nagrado
orf
Najvišje avstrijsko priznanje za literaturo
S tem dobi to nagrado prvič v zgodovini avtor, ki piše v slovenščini, v svojem maternem jeziku. Še pred dvema letoma sta dva člana odbora za nagrado menila, da Lipuš avstrijske nagrade za litaraturo ne more dobiti, ker ne piše v nemščini.
Florjan Lipuš je z zadovoljstvom vzel na znanje, da pisanje v slovenskem jeziku tokrat ni bil izločitveni kriterij. Odlikovanje pa da ne sprejema samo zase.
Pred dvema letoma ga je spričo diskriminatorne odločitve motil in prizadel tudi molk v vrstah slovenske narodne skupnosti.
Lipuš je že zelo zgodaj odkril ljubezen do lepe slovenščine in velja za pionirja slovenske literarne scene na Koroškem.
Sedaj je odbor za nagrado v utemeljitvi zapisal, da „Lipuš v svoji literaturi obravnava upor proti nacionalsocializmu, pregon in poboj koroških Slovencev, podcenjevanje slovenske manjšine s strani večinskega prebivalstva, pa tudi reševanje izginevanja slovenskih besed in besednih zvez kot osnovo za novo samozavestno identiteto“. Minister za kulturo Gernot Blümel (ÖVP) pa ugotavlja, da „Lipuševa literatura temelji na estetski avtonomiji, jezikovnem eksperimentu in literarni inovaciji“.
orf
Lipuš, ki je lani praznoval svojo 80-letnico, je bil kot otrok priča, kako so aretirali njegovo mater, ki so jo nato umorili v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, njegov oče pa je služil v nemški vojski. Po poklicu je bil od leta 1960 do 1998 ljudskošolski učitelj, bil je glavni urednik literarne revije Mladje.
Objavil je številne zgodbe, romane in eseje. Poleg „Zmot dijaka Tjaža“ so med njegovimi najbolj znanimi deli „Odstranitev moje vasi“, „Srčne pege“, „Stesnitev“ in „Boštjanov let“. Za svoja dela je prejel več nagrad, med njimi Prešernovo nagrado, nagrado Petrarca, častno nagrado za literaturo Republike Avstrije, kulturno nagrado dežele Koroške in nagrado Franz Nabl mesta Gradec.