Jesenska težišča projekta „Slavit“
Snujejo okvirni program
Šolskemu letu so šteti dnevi, na prvo leto ojačenega sodelovanja se ozirajo na Slovenski gimnaziji v Celovcu s partnerskima šolama in še pred počitnicami so se v sredo dogovorili za težišča jeseni - torej v novem šolskem letu 2018/2019.
Od 7. do 18. oktobra letos se bo na Koroškem nadaljevalo, kar so slovenski gimnazijci iz Celovca in Trsta spoznali kot gostje 1. letnika biotehniške gimnazije med 8. in 18. majem. V Biotehniškem centru Naklo v Sloveniji so namreč gostili šest dijakov oz. dijakinj iz Celovca, šest iz Trsta, dve učiteljici iz Trsta in štiri učitelje iz Celovca. Dijaki in dijakinje so bivali pri družinah. Na šoli so jim pripravili različne naravoslovne delavnice.
Težišče ni naključno, kajti projekt programa Erasmus+ se imenuje SLAVIT – „Slovensko v naravoslovje treh dežel“. Sodelujejo tri šole s slovenskim učnim jezikom. V sredo je imela ravnateljica Zalka Kuchling na Zvezni gimnaziji in Zvezni realni gimnaziji za Slovence s kolegicama partnerskih šol, ter skupino zavzetih pedagoginj in pedgogov, s koordinatoricami projekta delovno srečanje s pogledom na nadaljevanje jeseni.
„Trajnostni razvoj koroške regije“
Po vodi in hrani za trajnostni razvoj maja v Naklu bo jeseni v žarišču trajnostni razvoj koroške regije. Ker pa bo druženje v času, ko bolj kot sicer pridejo do izraza prizadevanja za miroljubno sobivanje, ravnateljica Zalka Kuchling govori tudi o tem, da bodo mladi po svojih močeh doprinesli k zasipanju jarkov iz preteklosti.
Ob poglabljanju znanja iz naravoslovja dijaki krepijo svoje jezikovne kompetence, kar je zelo dragoceno za pripadnike slovenske narodne skupnosti na Koroškem in v Italiji. To še posebno jemlje pod drobnogled ravnateljica Znanstvenega liceja Franceta Prešerna iz Trsta Loredana Guštin. O vodilni temi projekta SLAVIT poudarja, da je bila za licej zanimiva od začetka.
Iz zornega kota Biotehniškega centra Naklo je gotovo ključno, da se šola odpira ter povezuje v skupnem, evropskem prostoru, ob določitvi poglavitnih učinkov, ki jih je več, poudarja ravnateljica Srednje šole Biotehniškega centra Naklo Andreja Ahčin. Predvsem pa omenja tudi pedagoginje in pedgoge s koordinatoricami projekta.
Namen projekta je, da se mladi Slovenci iz treh držav povežejo in spoznajo raznolikost slovenskega jezika, sta med drugim zapisali koordinatorica Biotehniškega centra Naklo Bernarda Božnar in ravnateljica Srednje šole Andreja Ahčin o projektu SLAVIT – „Slovensko v naravoslovje treh dežel“.