„Ostaja nekaj odprtih vprašanj“
Poziv za Narodni dom in Tartini
Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič in predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walter Bandelj sta novega predsednika italijanske vlade Giuseppeja Conteja ter ministra za notranje zadeve Mattea Salvinija v pismu seznanila z najpomembnejšimi vprašanji v zvezi z manjšinsko zaščito.
primorski.it
Nekateri členi zaščitnega zakona da tudi po sedemanjstih letih od njegovega sprejetja še vedno niso udejanjeni, poudarjata v pismu predsednika SKGZ in SSO. Prvi mož Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj pri tem izpostavlja predvsem tri pomembne točke.
Svet slovenskih organizacij (SSO) je o teh in drugih vprašanjih razpravljal tudi na svoji zadnji seji izvršnega odbora organizacije.
Sicer pa sta v pismu predsednika SKGZ in SSO izpostavila, da so Slovenci v Italiji zakonsko zaščiteni na državni in deželni ravni, pa tudi na podlagi mednarodnih pogodb in evropskih dokumentov. Zakonska določila so izredna predpostavka za ohranitev in razvoj slovenske manjšine, ki je zgodovinsko prisotna v deželi Furlaniji-Julijski krajini vzdolž državne meje s Slovenijo, sta dodala.
„Tudi po 17 letih še marsikaj ostaja odprtega“
V zvezi z zaščitnim zakonom sta izpostavila, da po 17 letih od njegovega sprejetja „nekateri členi še niso udejanjeni, zlasti tista, ki se nanašata na ustanovitev slovenske sekcije konservatorija Tartini v Trstu in na vračanje nepremičnin, med katerimi je Narodni dom v Trstu, ki sta ga izrecno omenila na nedavnem srečanju predsednika Italije in Slovenije Sergio Mattarella in Borut Pahor“.
Prepričana sta, da bo vlada v Rimu nadaljevala na poti pozitivnega reševanja problemov, kot je bilo urejeno vprašanje finančne podpore za dejavnosti na kulturnem, umetniškem, športnem, rekreacijskem, znanstvenem, raziskovalnem, vzgojnem, informativnem in založniškem področju, ki potekajo v okviru organizacij in ustanov slovenske narodne skupnosti.
Narodna skupnost „celovito organizirana“
„Naša skupnost je celovito organizirana in to v vseh segmentih družbenega življenja: od šolstva in skrbi za slovenski jezik, do kulture, športa, gospodarstva, medijev in drugih dejavnostih, ki predstavljajo steber življenja in dela nad 300 ustanov, organizacij in društev, ki jih predstavljata naši krovni organizaciji. Veliko si prizadevamo, da bo naš slovenski jezik prepoznaven v javnosti in v stikih z javno upravo, kot je zapisano tudi v samem zaščitnem zakonu. Ravno tako je pomembna neposredna finančna pomoč, ki nam jo država Italija v okviru zaščitnega zakona namenja tako za našo bogato organizacijsko stvarnost kot za uveljavljanje slovenskega jezika v javnosti,“ sta zapisala.
Ob tem sta izpostavila, da si še posebej prizadevajo, da se odnosi med Italijo in Slovenijo izboljšujejo, kar je pomembno jamstvo za pozitiven pristop do obeh manjšin, ki živijo v tem delu Evrope - italijanske v Istri in slovenske v FJK. Dolgoletno je intenzivno sodelovanje obeh narodnih skupnosti, ki se je v zadnjih letih s skupnimi evropskimi projekti še okrepilo, sta dodala.
Posebej izpostavila vprašanje omizja za Slovence
V pismu, ki sta ga naslovila na notranjega ministra Salvinija, pa sta posebej izpostavila vprašanje omizja, ki ga je za vprašanje slovenske manjšine pred leti ustanovilo italijansko notranje ministrstvo in pri katerega delu sta sodelovala.
Omizje je opravilo pomembno delo reševanja nekaterih odprtih vprašanj, ki so vezana na uresničevanje zaščitnega zakona in nam ponudilo možnost plodnega sodelovanja med našo skupnostjo in vlado, sta poudarila. Izrazila sta prepričanje, da bo Salvini nadaljeval z dosedanjo dobro prakso skupnega sodelovanja in čim prej dal pobudo za obnovitev delovanja omizja.