Študenti so spoznavali južno Štajersko

Inštitut za slavistiko univerze Alpe-Jadran v Celovcu je minuli teden organiziral strokovno ekskurzijo, pri kateri so študenti slovenščine iz Koroške, Gradca in z Dunaja tri dni bivali v Pavlovi hiši v Potrni. Mladi so spoznavali kulturno ter jezikovno tradicijo slovenske narodne skupnosti na Štajerskem.

Živeli in doživeli slovenščino na Štajerskem

Pod geslom „Živeti in doživeti slovenščino na avstrijskem Štajerskem“ so študenti iz Celovca, Gradca in z Dunaja raziskovali jezikovno, zgodovinsko in kulturno tradicijo tam živečih Slovencev.

„S sabo naj odnesejo izkušnje in vezi“

Kulturni dom štajerskih Slovencev, Pavlova hiša v Potrni, je mladim nudil vpogled v širšo regijo ob reki Muri, ki je nekoč predstavljala strogo mejo. Strokovna ekskurzija je bila razdeljena na tri tematske sklope, kakor navaja Tatjana Vučajnk z inštituta za slavistiko Univerze v Celovcu.

„Pomembno, da se soočamo s tem“

Pri slavistični ekskurziji na južno Štajersko je šlo za največje srečanje avstrijskih študentov slovenščine, ki pa so tudi sicer povezani preko študentskega klubskega delovanja, kjer prav tako skrbijo za ozaveščanje o avtohtonih Slovencih.

Tako tudi predsednik Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK) Simon Rustia, ki se je udeležil strokovne ekskurzije na Štajersko. Rustia bi si želel več posluha za življenje in delovanje štajerskih Slovencev.

V Pavlovi hiši so študente informirali o zgodovini narodne skupnosti na Štajerskem, ki je bila dolgo zamolčana. V Potrni deluje tudi založba, kjer vsako leto izdajajo revijo. Ta se od letos imenuje Sedem, kar naj spominja na sedmi člen Avstrijske državne pogodbe (ADP), kjer je narodna skupnost omenjena.

„Mura ločuje in povezuje“

Za predsednico društva Člen 7 Susanne Weitlaner je pomembno, da društveno delovanje ni omejeno le na Radgonski kot. Tako so študentom v sklopu strokovne slovenistične ekskurzije prikazali, da so Slovenci vpeti v širšo regijo ob Muri, ki je že od nekdaj bila tesno povezana.