Predlog za nadaljevanje postopka

Potem ko je januarja letos državno tožilstvo v Celovcu sporočilo, da v zvezi s poplavljanjem reke Drave novembra 2012 odstopa od kazenskega pregona družbe Verbund, so odvetniki (pisarna Grilc-Vouk-Škof in Franz Serajnik), ki zastopajo tudi oškodovance iz Slovenije, podali predlog za nadaljevanje kazenskega postopka.

„Za poplave krivo ravnanje družbe Verbund“

V imenu strank, ki jih zastopajo, je predlog za nadaljevanje kazenskega postopka zoper družbo Verbund, upravljavca hidroelektrarn na Dravi v Avstriji, vložila celovška odvetniška pisarna Grilc-Vouk-Škof. Prav tako je takšen predlog vložil odvetnik Franz Serajnik, ki skupaj s skupino odvetnikov v tožbah proti Verbundu zastopa oškodovance v poplavah, ki so prepričani, da je za poplave krivo neustrezno ravnanje družbe Verbund.

Odvetniška pisarna Grilc-Vouk-Škof je v sporočilu za medije navedla, da odločitvi celovškega tožilstva, ki je ukinilo postopek zoper vse odgovorne osebe v družbi Verbund, močno nasprotujejo. Ob tem opozarjajo na direktivo EU o obvladovanju poplavne ogroženosti v EU. Rok za prenos te direktive v državah članicah EU je po navedbah odvetnikov potekel 25. novembra 2009, prve konkretne ocene, kje je dana nevarnost velikih poplav, pa bi morali pristojni objaviti najkasneje do 22. decembra 2011. V primeru verige hidroelektrarn ob reki Dravi se pokaže, da je Avstrija oz. da je Verbund zamudil vse te pravno veljavne roke, navajajo v odvetniški pisarni Grilc-Vouk-Škof.

„Izvedeniško mnenje, ki je bilo pridobljeno v okviru kazenskega postopka, jasno izpostavlja, da veljavne smernice za obratovanje in nadzor hidroelektrarn za posamezne hidroelektrarne ob reki Dravi niso bile ustrezne ter da to tudi ni bilo težko ugotoviti,“ navajajo odvetniki pisarne Grilc-Vouk-Škof.

Če bi pristojni pravniki in tehniki pri Verbundu pravočasno začeli s preverjanjem in uveljavljanjem direktive EU, bi zdavnaj pred usodno poplavo reke Drave ugotovili, da smernice za obratovanje in nadzor hidroelektrarn ne ustrezajo več in da niso skladne s pravom EU, dodajajo. Opozarjajo, da so nekatere določbe še iz časa pred drugo svetovno vojno in torej ne odgovarjajo današnjemu tehničnemu standardu, prav tako ne upoštevajo podnebnih sprememb, ki prav v visokogorju povzroča spremembe, ki vplivajo na rečne dotoke, vedno več je tudi ekstremnih vremenskih pojavov.

Januarja preiskava končana zaradi dokaznih razlogov

Vse to bi pri Verbundu morali upoštevati, menijo odvetniki, ki so prepričani, da je uresničeno dejansko stanje iz 177. člena avstrijskega kazenskega zakonika o povzročanju splošne nevarnosti iz malomarnosti. Upajo, da bo „deželno sodišče popravilo odločitev državnega tožilstva“. Na tožilstvu v Celovcu so januarja navedli, da je bila preiskava končana zaradi dokaznih razlogov. V Verbundu pa so dejali, da je po njihovih informacijah mnenje zunanjih izvedencev, ki jih je naročilo tožilstvo glede dogajanja ob poplavljanju Drave novembra 2012, pokazalo, da so v Verbundu ravnali skladno s predpisi.

Medtem slovenska sodišča v Mariboru, na Ptuju in v Slovenj Gradcu obravnavajo skupno več kot 80 zadev, v katerih oškodovanci iz Slovenije - od države do občin, podjetij in zasebnikov - skupno od Verbunda zahtevajo za več kot 107 milijonov evrov odškodnin.

Glej vest z dne 24.01.2018