Besede o začetkih in poslanstvu ZSŽ

Slovenska socialna ministrica Anja Kopač Mrak je na prireditvi ob mednarodnem dnevu žensk v soboto v Mladinskem domu v Celovcu izrazila svoje spoštovanje ženskam, ki so vztrajale skozi 75 let in se poklonila vsem, ki nadaljujejo v tem „plemenitem boju“.

Skrb za jezikovni razvoj mladine

Skupna skrb naj bo usmerjena v jezikovni razvoj mladine v narodnostno in jezikovno mešanih okoljih, je misel o zavzemanju za bolj slišno dvojezičnost, za bolj slišan slovenski jezik, sklenila predsednica Zveze slovenskih žena (ZSŽ) Milka Kokot.

Milka Kokot se je ob 75. obletnici ustanovitve organizacije spomnila vseh preživelih aktivist, partizank in sodelavk odporniškega gibanja na Koroškem, ki so se vključile v odbore Zveze slovenskih žena. Marca 1943 so ženske v Lobniku pri Železni Kapli ustanovile prvi odbor Antifašistične fronte žena (AFŽ).

Po koncu vojne je iz Antifašistične fronte žena postala Zveza slovenskih žena. Vzgoja mladine, ustvarjanje dobrih odnosov med sosedi, podpora narodnih organizacij in pomoč ženskam s tečaji, predavanji in nasveti so odtlej osrednje teme.

Lepo je stopiti v deželo, v kateri je že v marcu mogoče s polnimi pljuči dihati poživljajoči zrak, ki diši po zmagi solidarnosti, pravičnosti, enakopravnosti, strpnosti in drugih vrednot napredne, moderne, evropske socialne demokracije, je svoj slavnostni govor uvedla ministrica Republike Slovenije za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.

Koroški je ministrica čestitala za zmago teh vrednot, še posebno pa Ani Blatnik, ki je bila na listi socialdemokratov izvoljena v koroški deželni zbor. Konec vojne ni pomenil konec prizadevanj, je izrazila svoje spoštovanje ženskam, ki so vztrajale skozi 75 let. In se poklonila vsem, ki nadaljujejo v tem, kakor se je izrazila, plemenitem boju.

Z besedami iz novele Prežihovega Voranca „Samorastniki“ je ministrica Republike Slovenije za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak pozvala zbrane k nadaljnjim prizadevanjem: kjer stojite, poženite korenike...

Ženski pevski zbor Kombinat iz Ljubljane, na Koroškem prvič, je s pesmijo „Veseli veter“ dal jubilejni prireditvi Zveze slovenskih žena primeren zgodovinski okvir. Prvič pa sta jo zapeli sestri Nada in Bogdana Stritar na ustanovnem kongresu Slovenske protifašistične ženske zveze v Dobrniču leta 1943. Pesem je kasneje postala himna članic Antifašistične fronte žena (AFŽ).

Ženski pevski zbor Kombinat je s koncertom oblikoval tudi jedro proslave. Ustanovljen leta 2008 na dan upora, 27. aprila, je pred občinstvom prvič zapel 23. maja 2008 v Menzi pri koritu na Metelkovi v sklopu proslave ob dnevu mladosti. Pevsko-glasbeni pečat prvemu delu prireditve za mednarodni dan žensk je dala tamburaška skupina Starabanda glasbenic in glasbenikov iz Hodiš in Škofič.

Glej vest z dne 09.03.2018