Brglez z veleposlanico o otroških dodatkih

Predsednik slovenskega državnega zbora Milan Brglez se je v petek sešel z avstrijsko veleposlanico v Sloveniji Sigrid Berka in jo prosil za pojasnila glede nameravane indeksacije otroških dodatkov za otroke iz Slovenije, katerih starši so zaposleni v Avstriji. O dodatkih evroposlanci - med njimi Angelika Mlinar - tudi že sprašujejo komisijo.

Poslansko vprašanje komisiji

Evropska poslanka iz Slovenije Romana Tomc (EPP/SDS) je zaskrbljena zaradi nedavne odločitve avstrijske vlade o znižanju otroškega dodatka za v tujini živeče otroke zaposlenih v Avstriji, ki bo po njenih besedah vplivala tudi na 10.600 otrok v Sloveniji.

Skupaj s kolegi iz več držav je zato Tomčeva v petek poslala poslansko vprašanje Evropski komisiji. V njem komisijo sprašujejo, ali gre za diskriminacijo, če država članica otroške dodatke prilagodi življenjskim stroškom države, kjer otroci živijo. Poslance tudi zanima, ali so državljani EU, zaposleni v drugi članici, ki plačujejo enake prispevke kot državljani članice, upravičeni tudi do enakih socialnih ugodnosti in ali to velja tudi za otroške dodatke.

Evropsko komisijo evroposlanci tudi sprašujejo, ali je ukrep Avstrije v skladu s pravom EU, še posebej z uredbo o koordinaciji sistemov socialne varnosti iz leta 2004.

Angelika Mlinar sopodpisnica

Poslansko vprašanje so pripravili na pobudo poslanke Tomčeve v sodelovanju s kolegi s Poljske, Madžarske, Slovaške in Romunije. Podpisali so ga evropski poslanci iz devetih držav in petih političnih skupin, med njimi vsi slovenski evroposlanci in koroška Slovenka Angelika Mlinar.

Vest v nemškem jeziku

Kršitev evropskega prava?

Brglez je ob tem poudaril, da bi morebitna takšna zakonodaja najverjetneje kršila pravo Evropske unije. Kot so še sporočili iz državnega zbora RS, je veleposlanica predsedniku Brglezu pojasnila namen vlade na Dunaju ter razloge, ki so po mnenju avstrijske vlade pomembni za sprejetje takega ukrepa. Dejala je še, da ideja o indeksaciji izvira že iz časov pogajanj med EU in Veliko Britanijo pred brexitom.

Brglez pa je veleposlanici povedal, da se Slovenija zavzema za to, da do sprememb na tako občutljivem področju, kot je socialno področje, v EU pride s soglasjem, ne pa z enostranskimi dejanji katerekoli države članice. Zagotovil je še, da bo Slovenija spremljala dogajanje v Avstriji v zvezi z otroškimi dodatki in se po potrebi odzvala tako na dvostranski ravni kot tudi na ravni EU. Vprašanje otroških dodatkov v EU ureja uredba o koordinaciji sistemov socialne varnosti iz leta 2004.

Zakon, po katerem bi otroške dodatke za otroke zaposlenih v Avstriji prilagodili življenjskim stroškom države, kjer otroci živijo, je vlada na Dunaju predlagala pred dnevi, trenutno pa je v postopku v avstrijskem parlamentu. Po navedbah avstrijske vlade bo predlagani ukrep vplival na 132.000 otrok tujcev, zaposlenih v Avstriji, predvsem na Madžarskem, Slovaškem, Poljskem, v Romuniji in Sloveniji. V Sloveniji bi prilagoditev otroških dodatkov po oceni evropske poslanke Romane Tomc, ki je v zvezi s tem poslala poslansko vprašanje Evropski komisiji, občutilo okoli 10.600 otrok.

Avstrija naj bi na račun znižanja otroškega dodatka za v tujini živeče otroke privarčevala več kot 100 milijonov evrov. Leta 2016 so za otroške dodatke v tujini živečih otrok namenili 273 milijonov evrov, večinoma na Madžarsko, povprečno pa otroški dodatek v Avstriji znaša okoli 150 evrov mesečno.

Glej vest z dne 10.01.2018