„Nadzor meje neutemeljen“

Slovenska notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je v torek ob obisku evropskega komisarja Dimitrisa Avramopulosa v Ljubljani ponovno izrazila nezadovoljstvo, da še vedno obstaja nadzor na notranjih mejah schengna. Kot je poudarila, Slovenija nasprotuje „neutemeljenemu“ nadzoru na mejah.

„Število nezakonitih prehodov izjemno nizko“

Ministrica je poudarila, da Slovenija ne nasprotuje temu ukrepu kot takšnemu, „ampak nasprotuje njegovi nenamenski, nesorazmerni in neutemeljeni uporabi na meji med Slovenijo in Avstrijo“. Györkös Žnidarjeva je dodala, da je število nezakonitih prehodov slovensko-avstrijske meje izjemno nizko. Letos je avstrijska policija slovenski vrnila le 27 tujcev, ki so v Avstrijo nezakonito vstopili iz Slovenije, je povedala notranja ministrica.

Sicer pa Slovenija razume razloge za spremembo schengenske zakonodaje, je še povedala ministrica. „Zavedamo se, da obstaja potreba po bolj fleksibilni ureditvi ponovne vzpostavitve nadzora na notranjih mejah kot odgovor na morebitne dolgotrajnejše resne grožnje notranji varnosti posamezne članice,“ je dejala in izrazila zadovoljstvo, da je Evropska komisija pri pripravi reforme uporabila tudi nekaj slovenskih predlogov.

Avramopulos predstavil novosti

Evropski komisar Dimitris Avramopulos je v torek v Ljubljani slovenski ministrici pojasnil podrobnosti reforme schengenskih pravil. Slovenijo je označil za ključno državo pri varovanju schengenskih zunanjih meja in jo pohvalil za tvorno sodelovanje s Hrvaško pri tem. Izrazil je tudi pričakovanje, da meje ne bodo več razlog za spore.

V ospredju njegovih pogovorov v Ljubljani so bili sicer predlogi za posodobitev schengenskega zakonika, ki jih je Evropska komisija predstavila 27. septembra. „Želimo zavarovati in ohraniti dobrobiti prostega pretoka ljudi v schengenskem območju,“ je povedal komisar. Komisija je reformo predlagala zaradi večje teroristične grožnje, a bodo predlogi med drugim omogočili tudi nadaljevanje notranjega nadzora v schengnu iz varnostnih razlogov do treh let. „Toda to je le možna izjema in možnost skrajnega ukrepa,“ je poudaril Avramopulos.

V skladu s schengenskimi pravili so lahko članice doslej v primeru predvidljive resne grožnje javnemu redu ali varnosti enostransko uvedle nadzor za obdobje do 30 dni z možnostjo podaljšanja do šest mesecev. Komisija zdaj predlaga, da bi se to obdobje podaljšalo za eno leto, obenem pa bi se dodala izjemna možnost še dveletnega podaljšanja, če bi ista grožnja obstajala tudi po enem letu in če bi bili hkrati sprejeti sorazmerni izredni nacionalni ukrepi, kot je izredno stanje. To podaljšanje pa bi bilo treba sprejeti na evropski ravni.

Glej vest z dne 04.10.2017