„Pripomogla k večjemu ugledu jezika“
V kraju nekdanjih prijateljev in somišljenikov, v katerem je leta 1977 sprejela in prevzela vrednote tamkajšnje družbe, v trški občini Železna Kapla-Bela torej, je univerzitetna docentka Brigitta Busch v sredo zvečer prejela Rizzijevo nagrado Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in Slovenske prosvetne zveze (SPZ). V Železni Kapli zato, ker se je v kraju in o ljudeh v njem rodilo nekaj ključnih spoznanj, odločilnih za nadaljnje dosledno zavzemanje za enakopravnost jezikov, še posebno pa manjšinskih jezikov.
Evropska kooperativa Longo Mai, v kateri je živela Brigitta Busch, je bila z Rizzijevo nagrado počaščena že leta 2011. Že takrat je poudaril predsednik ZSO Marjan Sturm, kako je z Longo Mai povezano tudi razvijanje koncepta regionalnega razvoja, da se ljudje ne bi odseljevali, temveč bi ostali.
V obdobju, ko je bila Brigitta Busch pod krovom Evropske kooperative Longo Mai, so bile izevdene šetvilne pobude. Poleg prizadevanj za ohranitev dvojezičnega šolstva je Sturm v svojem govoru v sredo menil: bil je to čas, ko je uspelo mobilizirati Evropo, sam pa je iz tega črpal vizije in samozavest.
orf
Marjan Sturm
Ob tem, da je predsednik ZSO Marjan Sturm nanizal dolgoletno prijateljevanje, iz katerega se je razvilo strokovno sodelovanje, je za ZSO in SPZ odločitev, da naj prejme letošno Rizzijevo nagrado Brigitta Busch, povezal tudi z dejstvom, da je avstrijska predstavnica v strokovnem komiteju Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin.
Brigitta Busch je leta 1994 zapustila trško občino Železna Kapla-Bela. Po bivanju v Celovcu se je pozneje preselila na Dunaj. Po obsegu in vsebini zajeten seznam objavljenih del pa razodeva, kakšen vir je pomenilo prevzetje pravil kulture in družbe v jezikovnem okolju dveh narodov. Domala deset knjižnih objav je navedenih na seznamu založbe Drava v Celovcu. Za Železno Kaplo pomenljiv leta 1996 je bil 40. zvezek disertacij in razprav „Lepena. Ein Dorf macht Schule“.
Prizadevanja za jezik in kulturo so prišla do izraza posebno v obdobju boja za obstoj malih šol. Franc Jožef Smrtnik, župan trške občine Železna Kapla-Bela, je v svojem pozdravu podčrtal, da je odpor ena od posebnosti prebivalcev tega območja.
Pri podelitvi Rizzijeve nagrade je v žarišču medkulturno sporazumevanje, je v slavilnem govoru poudaril univerzitetni profesor Rudolf de Cillia z dunajske univerze. In dodal je, da je mnogo vzrokov, da nagrado prejme Brigitta Busch.
orf
Rudolf de Cillia
„Mnogo vzrokov, da prejme nagrado“
Ob podelitvi Rizzijeve nagrade je v žarišču medkulturno sporazumevanje, je še poudaril de Cillia. Po nadrobni razčlenitvi nekaterih temeljnih vidikov je spomnil, kako so vsebinski poudarki slavljenke povezani s trenutno perečimi temami spoštljivega odnosa do prosilcev za azil in njihovih jezikovnih potreb.
Zaradi svojega znanstvenega in praktičnega zavzemanja v smislu sporazumevanja med jezikovnimi skupinami, narodnostnimi skupnostmi in narodi je Brigitta Busch vredna nositeljica Rizzijeve nagrade, je govor, prepojen z mnogostranskimi vidiki sklenil Rudolf de Cillia.
orf
Univerzitetna docentka Brigitta Busch je v besedah zahvala razložila nekatera temeljna spoznanja o večjezičnosti in interkulturnosti. Svoje besede zahvale pa je Brigitta Busch najprej namenila ljudem v trški občini Železna Kapla-Bela.
Podelitev letošnje Rizzijeve nagrade bo tudi tema v nedeljo v slovenski televizijski stalnici „Dober dan, Koroška“ ob 13.30 na ORF2.