O grozotah in svobodi danes

Tudi današnja mladina bolj ali manj občuti breme prejšnjih časov, toda je velikokrat že izredno uspešna pri tem, kako to breme spreobrniti v resurze. Spoznanje, katero je na spominski proslavi v svoj govor Daniel Wutti vnesel ob spominu na 70 let konca druge svetovne vojne, so v dramski intervenciji, na oder prenesli angažirani akterji.

Oddaljena od klasičnega gledališča, je „Jez/ Der Damm“ - večglasna, dramska intervencija, namenjena spodbujanju k razmišljanju o svobodi danes. Tako je bila uprizoritev kot del spominske svečanosti pod geslom „Osvobojeni. 70 let konca druge svetovne vojne“ napovedana na domači strani založbe Edition Atelier. Tiste, v kateri je pred dobrim letom prišel na svetlo roman „Das lange Echo“ (dolgi odmev) avtorice Elene Messner.

Prav izpod njenega peresa ter peresa Dominika Srienca so besedila, ki so doživela krstno uprizoritev v režiji Marjana Štikra v nedeljo v Domu glasbe v Celovcu.

Uprizoritev z naslovom „Jez/ Der Damm“ je postala prepoznavna ob sodelovanju mladih iz vrst Združenega študentskega zbora študentk in študentov na Dunaju, v Gradcu in Celovcu, ter članov klubov slovenskih študentk in študentov. Dramsko intervencijo je uprizoritev imenoval tudi soavtor besedila Dominik Srienc.

Izvedba priredbe zaključne pesmi Karla Destovnika – Kajuha, znana po uvodnem verzu Samo milijon nas je, je bila za marsikoga, vajenega ustaljenih spominskih prireditev, še najbliže temu, kar se običajno vrsti na odrih ob takšnih dogodkih.

Režiser Marjan Štikar je s skupino angažiranih akterjev razširil pogled na razmišljanja o svobodi. Približal jih je z zornega kota, ki zdaleč presega prostor in čas, ter tako postane dragocena vrednota, ki nam je sicer ob vsaki priložnosti na jeziku, ne da bi se zavedali, da si je treba za svobodo tudi danes vztrajno in zavestno prizadevati.

Že v predhodnih predstavah je režiser Marjan Štikar izrazil svoj čut za kratenje človekovih pravic, za človeško dostojanstvo, svobodo, pravičnost in mir. In dal nezamenljiv pečat tudi dramski intervenciji ob spominu na 70 let konca druge svetovne vojne. Štikar je postavil v luč svojih razmišljanj varljivo sedanjost in občutenje svobode, ki je zelo krhka.

Že v svoji diplomski nalogi z naslovom „Drei Familien, Drei Generationen - Das Trauma des Nationalsozialismus im Leben dreier Generationen“, ter nato v knjigi „Drei Familien, drei Generationen“ pri založbi Drava, je Daniel Wutti, psiholog in znanstveni sodelavec na univerzi Alpe-Jadran v Celovcu ter Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu, katerega podpredsednik je kot izvedenec iz stroke opozoril, da grozote nacionalsocializma niso vplivale samo na tiste, ki so ga neposredno doživeli.

Priče kršenju človekovih pravic, izključevanju narodne skupnosti iz družbe, so tudi neposredni potomci, tako imenovana druga ali srednja generacija. Velikokrat so to prevzeli za svojo življenjsko tematiko. Večgeneracijske vidike na posledice nacionalsocializma je Wutti naslovil svoja razmišljanja ob spominu na osvoboditev.

Ob mnogoterih vidikih, ki jih je tudi objavil, je v svojem govoru sklenil svoja razmišljanja - upoštevajoč to, kar so angažirani akterji prenesli na oder: Tudi današnja mladina bolj ali manj občuti breme prejšnjih časov, toda je velikokrat že izredno uspešna pri tem, kako to breme spreobrniti v resurze.

Partl: „Smo zares dočakali osvoboditev?“

Po vrnitvi iz gozdov, iz pregnanstva so pričakovali, da jih bo domovina sprejela z odprtimi rokami, je v svojem kratkem uvodnem govoru dejal Jože Partl, predsednik Zveze slovenskih izseljencev. In se ob koncu, nanašajoč se na geslo „Osvobojeni. 70 let konca druge svetovne vojne“ vprašal: „Ali smo to res dočakali?“

Kakor pred tremi leti - ob počastitve spomina na 70-letnico pregona koroških Slovencev, 14. in 15. aprila 1942, se je spomin na osvoboditev 8. maja začel z bogoslužjem v celovški stolnici. Člani MePZ Sele in Slovenske filharmonije so izvajali Spominsko mašo Romana Verdela. Ob somaševanju številnih slovenskih duhovnikov je bogoslužje vodil dekan Janko Krištof.

„Osvobojeni. 70 let konca druge svetovne vojne“, bo tudi tema v slovenski televizijski oddaji „Dober dan, Koroška“ - prihodnjo nedeljo z začetkom ob 14.05 minut na mreži ORF 2.