„Wer war Klara aus Šentlipš?“

Bila je pretresena, ko je na izobraževalnem seminarju za učiteljice in učitelje v Salzburgu pred petimi leti ugotovila, da je bila navzočim docela nepoznana zgodovina pregona koroških Slovencev in upora. Zato se je zgodovinarke Brigitte Entner odločila za znanstveno-raziskovalno delo, predstavljeno v torek zvečer v prostorih deželnega arhiva.

Začetek raziskovanja pred petimi leti

Na Claro Pinter, Brežjakovo, o kateri je govor na strani 251, prvič pa jo je omenjala pesnica Milka Hartman v Slovenskem vestniku leta 1946, se nanaša v naslovu zastavljeno vprašanje po imenu „Wer war Klara aus Šentlipš/ St. Philippen?“, znanstveno-raziskovalnem delu zgodovinarke Brigitte Entner. Za projekt se je odločila pred precej natančno petimi leti, ko je vodila izobraževalni seminar za učiteljice in učitelje v Salzburgu. Sinoči je Brigitte Entner, redna znanstvena sodelavka Slovenskega znanstvenega inštituta (SZI) v Celovcu, predstavila knjigo v prostorih koroškega deželnega arhiva, to pa ob sodelovanju uglednih osebnosti iz stroke.

Odmeven obisk pri predstavitvi

„S svojo navzočnostjo podčrtujete pomen knjige, ki jo predstavljamo“, se je vodja založbe Drava Peter Wieser v pozdravnih besedah odzval na odmeven obisk v deželnem arhivu, ko je Brigitte Entner predstavila monografijo „Wer war Klara aus Šentlipš/ St. Philippen? Kärntner Slowenen und Sloweninnen als Opfer der NS-Verfolgung. Ein Gedenkbuch“.

„Rešerša bila gromozanska naloga“

Besede priznanja in zahvale je avtorici izrekel direktor koroškega deželnega arhiva Wilhelm Wadl. Spomnil je na razstavo „Pregon koroških Slovencev leta 1942“, ki sta jo skupaj dopolnila za postavitev kot potujočo širom po Avstriji. Znanstveno monografijo je Wadl označil za herojsko nalogo.

„Temeljni prispevek zgodovinopisju“

Predstojnik Inštituta za zgodovino za univerzi Alpe-Jadran v Celovcu Dieter Pohl, vodja oddelka za novejšo zgodovino s poudarkom na vzhodno- in jugovzhodno zgodovino, ki sam objavlja prispevke o zgodovini tretjega rajha, ter nacionalsocialistični okupacijski in uničevalni politiki, je o knjigi zgodovinarke Brigitte Entner poudaril, da ni le pomemben prispevek k regionalni in deželni zgodovini, temveč je tudi zgledna za nadaljnje spominske knjige.

Nepoznanje zgodovine pregona in upora

Zgodovinarka Brigitte Entner je nadrobno razložila nastanek knjige. Bila je pretresena, ko je na izobraževalnem seminarju za učiteljice in učitelje v Salzburgu pred petimi leti ugotovila, da je bila navzočim znana razprava o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov, pravtako o dvojezičnem šolstvu, docela nepoznana pa zgodovina pregona koroških Slovencev in upora. To je bil začetek raziskave, ki je objavljena v novi monografiji. Takšne publikacije brez številnih organizacij, ki so podprle projekt, ne bi bilo. O kriterijih za upoštevanje v znanstveno-raziskovalni razpravi je dejala Brigitte Entner, da se je osredotočala na žrtve nacionalsocializma iz vrst slovensko govorečih Korošcev in Korošic.

Okvirni glasbeni spored

Z navdušenim aplavzom skupini „Praprotnice“ je izzvenela prireditev v koroškem deželnem arhivu v Celovcu. Slovenski znanstveni inštitut, Slovenska prosvetna zveza in založba Drava so pripravili pomembno spominsko prireditev.

Glej vest z dne 29.03.2014