Sajt 2020 te jek na tschatschipeskeri butjakeri definicijona le anticiganismusistar del, savi te la austritika regirungatar aun prindschardi uli taj andi EU erschtivar o ciliskero bescharipe del, aktivi gejng o anticiganismus angle te dschal. O betschitiko farajn Romano Centro mindig o anticiganismusiskero telpisinipe, usi situacija andi Austrija, ari del.
Radijo „Roma sam“ | 20to novemberi 2023 | 20:50 orenge
Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radio Burgenland
Angle schov berscha o lejcti anticiganismusiskero telpisinipe ari alo, ande savo o farajn dugeder sar duj berscha, mindenfelitike periptscha le anticiganismusistar ando pradimo than, khetan kedija. Ham so anticiganismus butschol? Ada phukal amenge i scheroskeri butschaschkija andar o Romano Centro, Danijela Cicvaric. Anticiganismus jek schpecijeli koja le rasismusistar hi, savo pe gejng o Roma taj Romnja, Sinti taj Sintizze irinel. Ov butvar upre teldikipeskere koji taj sterejotiptscha basirinel, save le rasistischi akaripeske „Zigeuner“ use pisim on.
„Rasismus i sor na glajchi ulal“
O anticiganismusiskere telpisiniptscha le lejti berschendar, andi koperacijona la organisacijaha ZARA – O berotinipeskero than la civili kuraschake taj la anti-rasismusakere butjake, kerdo ulo. ZARA, jek than le opferenge le mindenfelitike formtschendar le rasismusistar hi – te ada akaripe butvar mindenfelitko definirim ol, phenel i Désirée Sandanasamy andar o ZARA-berotinipeskero than „Gejng Rasismus“. O rasismus jek khetanipeskero koja hi, savo i sor na glajchi ulal.
O resultatscha, le dschijakana trin ar dime telpisiniptschendar, ham te o terdschijiptscha, save ando berotinipeskero than le Romano Centrostar kerde on, bibastale hi, mint o anticiganismus bojd ando cile thana le pradime dschivipestar, te lakel hi. Hatek ando mediji, te vasch butjakero- vaj khereskero rodipe gelo ham te andi politik meg mindig anticiganismus del, phenel i Cicvaric. But na phukan pedar o periptscha, mint on phenen, hot odolenge tafka palal gelo na ol.
Maßnahmen vor allem innerhalb der Mehrheitsgesellschaft erfolgen
Kekaj imar but upreklerinipeskeri buti kerdi ol, atschol o anticiganismus taj vaschoda schpecifischi koji, pekamle hi. Odola pekamle koji na troman tschak andi flogoskeri grupn, odola iste butvar telal o avro dschenengero khetanipe aun sidlim on. Akor, te oda dschanindo hi, so anticiganismus butschol taj saj bibastalo andfojinipe odole upro dschivipe le Romendar taj Romnjendar hi, schaj oda tel baunim ol, phenel i politologkija Mirjam Karoly, savi te scheroskero dscheno ando Romano Centro hi.
I Danijela Cicvaric vaschoda, muguli kurstscha uso telbauninipe le anticiganismusistar ande mindenfelitike thana mangel, afka sar uso harengere vaj uso birovtschagoskere butschaschtscha. Taj te o falinipe jeke centrali gondolipeskere thanestar le ando nacijonalsocijalismus murdarde Romenge taj Romnjenge jek cajchn le meg dschivdone anticiganismusistar ando pradimo than hi, phenel i Cicvaric. Kekaj afka hi, dschanel oj, hot imar but kerdo ulo taj adi jek feder gondo adale tematschenge del, sar meg angle poar berscha.
Ando Romano Centro probalim ol, odole manuschenge, save anticiganismus terdschivde, pasche te terdschol taj bajderi jomi te dschal, te oda kivanim hi. Taj te ZARA jek barikano than le manuschege del, save le rasismusistar reste hi.