Ando 16to decemberi 1993, o Roma ojs schovti flogoskeri grupn andi Austrija aun prindscharde ule. Ada aunprindscharipe o cil le duge kejmpfinipestar vasch o glajchi terdschojipe ando khetanipe, sina. Sajt o aunprindscharipe ojs flogoskeri grupn, but andi flogoskeri grupnengeri buti, irintscha pe. Afka but farajntscha kerde ule, save le mindenfelitike butjakere pharipeskere punktenca o aunpaschlojiptscha la flogoskera grupnatar, fatretinen.
Radijo „Roma sam“ | 30to oktoberi 2023 | 20:50 orenge
Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radio Burgenland
Jek barikano aunpaschlojipe le farajnistar Newo Ziro, o uprelikeripe la kulturatar le Sintijendar hi, kaj o pharipeskere punktscha upri tschib taj upri muschika, paschlon. Afka ande ada kirati telel o akaripe „Wienerlied resel Sintitikes“, Sinti-dschila te schunel sina. O Hans Ecker taj o Rudi Bichler la Newo Ziro bandaha upre cidine.
O jubilejumiskero mulatintschago ham te than usi diskusija dija. Jek sina le ande oda, hot o koji le lejcti deschberschengerendar latsche hi, ham meg bajderi jomi pekamle hi. Afka, o anticiganismus meg mindig del. Ojs rejakcijona upre, afka o Simon Bordt, dujto schero le farajnistar, o telbauninipe le teldikipeskere kojendar duach kosekventi sikadipeskeri buti, pekamlo hi.
I Natalie Bordt, botakeri vodaschkija le farajnistar, dschanel, hot le tradipe le Sintijendar taj Romendar maschkar i NS-cajt, arvirkiniptscha upri adiveseskeri flogoskeri grupnengeri buti hi. Afka te upro politischi jeriniptscha ando nochberiskero vilago Germanija sikal taj jek bulheder palgondolipeskeri kultura te andi Austrija, mangel.
Anglo bersch 1938 valami 12.000 Burgenland-Roma, Kelderara, Lovara taj Sinti andi Austrija dschivnahi. Valami 9.500 lendar, le nacijonalsocijalistschendar murdarde ule.
Barikano vakeraschi ande ada kirati sina o nimtschko Sinto Oswald Marschall, savo sajt but deschberschengere le kojenge la flogoskera grupnake, and pe bescharel. Ande leskero vakeripe usi but berschengeri buti le polgarengere tschatschipeskere micinipestar andi Germanija, o Marschall phentscha, hot o flogoskero murdaripe upro 500.000 Roma taj Sinti jek akribischi planimo taj prik beschardo faphageripe le schtotistar sina.
Barikani kherodaschkija sina i dschilaschkija Tini Kainrath. Oj dschilenca ande Sintitikes, le kherodaschtschen loschantscha.