Pomoschago le farajnistar „Lebenszeichen“ le Romengere-tschavenge

O farajn „Lebenszeichen“ tschuliptschenge upro cilo them pomoschinel. Kaj andi Austrija, i flogoskeri grupn le Romendar meg mindig uso lek feder argranicalime grupn genel, taj la ande but thana le sako diveseskere dschivipestar nisaj glajchi schajipe hi, pomoschinel i Nadine Papai le Romnjenge taj Romenge. Vasch i inflacijona taj o kutschiptscha oj taj lakero farajn phende, hot jek projekto keren. „Tschavengero tschoripe te use amende jek tema hi“, afka i Nadine Papai.

Ando siklipeskero pomoschago le farajnistar Roma-Service, ischolaschta andar i primar- taj te andar i sekundar schtufn, pomoschago ando cile ischkolakere butja uschtiden. O ischkolaschkiji taj ischkolaschtscha mindschart palo ischkolakero kisetinipe uso siklipeskero pomoschago an vaj, jeke busiha kheral hulim le on. Kaj jek schutschi dschomra merescht na schtudirinel, uschtiden o tschave te habe, angloda on akor use lengere butja, individujeli pomoschago uschtiden. On schpecijeli butjenca uso telphutschajiptscha vodim on, mint duach positivi siklipeskere kisetime butja, te on mindig soraleder ho. I Susanna Gärtner-Horvath sajt pantsch berscha ando siklipeskero pomoschago butschalinel. Oj mindig ando arparujipe le meschterkijenca taj meschterenca hi taj dschanel, so le tschavenge pekal.

Jek siklipeskero pomoschago Erbate le Romengere tschavenge, imar sajt buteder sar tranda berscha del. O farajn Roma-Service, o projekto angle schov berscha bulhartscha taj akan, bischupantsch tschavenge taj ternenge, pomoschinel. Ando lejcti tranda bersch, uso tschave andar i flogoskeri grupn le Romendar, but feder ulo. Adi te use amende akademikertscha del taj but ischkolaschtscha, utscheder ischkoli kher roden. Ham meg mindig te but deficitscha del, save amen upre iste butschalinas, phenel o Emmerich Gärtner-Horvath, schero le farajnistar Roma-Service.

O Justin Sarközi ando bersch duj eseri deschuduj Betschiste upro them alo. Ov sajt schtar berscha leskera dajaha Erbate dschil taj sajt oja cajt, ov ando siklipeskero pomoschago hi. Leskero butjakero cil hi, mechanikeri te ol, mint ov igen meresch koji papal latscharel taj paloda jefkar, srastaha buti te kerel kamla, phukal o ischkolaschi, savo i dujti klas andi EMS Erba, kher rodel.

Ando kisetinipe palikerde o tschave la Nadine Papaijake le prik dime ischkolakere kojenge taj akan, ande jek barikano ischkolakero bersch schaj dschan.