O Robert Gabris sorale andar leskero telschtaminipe ojs falato le Romengere-khetanipestar dihalinel. O ando bersch 1986 andi Slovakija upro them alo, sajt berscha upro palal phutschajipe mindenfelitike use pisinipeskere mechanismendar butschalinel. O granici identitetendar, save manuschenge taj grupnenge avral upre paschlarde on, ande leskere verktscha jek barikano koja khelen. Afka leskere kunstakere verktscha, koncepti jeka pajala identitetatar famitlinen.
Ande leskero artschijipe o Gabris te sorale le argranicalipeha le Romendar ando khetanipe la Europatar, donde pe bescharel. Ando dikipe hi adaj o seksujeli Romengero-teschto. La kipengera ischtalacijonaha „ERROR“, savi o kinstleri khetan, seksujeli orijentirime Romenca andi Slovakija entviklintscha, upri tema seksujeli orijentirinipe ande dschal. Leskere terdschijiptscha, probalinel o kinstleri produktivi te nucinel. Barikano hi leske, pasche o dikipe ando khetanipe, o kritischi donde bescharipe, te ando andrutno la flogoskera grupnatar.
Radijo „Roma sam“ | 23ti oktoberi 2023 | 20:50 orenge
Duach i sendung vodinel Susanne Horvath | Live Radio Burgenland
O kinstleri le gondoha butschalinel, le teschtoske neve entviklime objektscha use te del. Afka jek dschivipeskero koja ari te al, savo leskeri anatomija kerel. Hatek, adaj falati putrinel taj akor papal neve khetan len bescharel.
O phutschajipe institucijoneli metodendar, save upre inklusijona taj upro mindenfelitiko ar terdscharde hi, ando andrutno ham patrijarchali taj rasistischi hi, o keripe le kinstleristar preginen. Vaschoda mangel o Gabris, hot than neve arvakeriptschenge ando andrutno kultureli institucijonender, schofim ol. Adala, te ando andrutno la flogoskera grupnatar pekamle hi, sar ov phenel.
O Gabris, savo ando lejcti bersch le erschti Belvedere Art Awardiha patijardo ulo, ada ojs aunprindscharipe le cile Romengere-khetanipestar dikel. Ov o patijaripe ojs cajchn dikel, hot Romen taj Romnjen jek hango hi, savo nucim iste ol.